Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.301-7.325)


  1.      sušílničar  -ja m (ȋ) delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar ♪
  2.      sušílnik  -a m (ȋ) priprava za sušenje: sušiti v sušilniku, s sušilnikom / električni sušilnik; sušilnik za lase, roke električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, rok; sušilnik za perilo preprosta priprava za obešanje, sušenje perila, navadno pritrjena na steno; bobnasti sušilnik za perilo pralnemu stroju podobna električna naprava za sušenje perila ♪
  3.      súšnik  in sušník -a m (ȗ; í) knjiž. suh veter: od severozahoda je pihal sušnik ♪
  4.      suválnica  -e ž (ȃ) nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit ♪
  5.      suvenír  in souvenír -ja tudi -a [suv-] m (ȋ) knjiž. spominek, spominček: prodajalna suvenirjev ♪
  6.      suverenitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo ♪
  7.      súžnjelastníški  -a -o prid. (ū-ȋ) nanašajoč se na družbeno ureditev, v kateri obstaja lastništvo sužnjev: sužnjelastniška družba; sužnjelastniška država / sužnjelastniška družbena ureditev ♪
  8.      súžnjeposéstniški  -a -o prid. (ū-ẹ̑) sužnjelastniški: sužnjeposestniška družba ♪
  9.      svečeníca  -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
  10.      svečeník  -a m (í) kdor opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenik polaga dar na oltar; staroegiptovski svečeniki / veliki svečenik; pren., ekspr. svečenik nove ideologije // star. duhovnik: ponosna je bila na sina svečenika ♪
  11.      svečeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svečenike: svečeniška halja / svečeniška služba ♪
  12.      svečeníštvo  -a s (ȋ) 1. svečeniki: vladajočemu razredu je pripadalo tudi svečeništvo 2. redko svečeniški stan: znamenja svečeništva ● star. praznovati petdesetletnico svečeništva duhovništva ♪
  13.      svéčnica  -e ž (ẹ́) rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja: bilo je na svečnico ♪
  14.      svéčnik  -a m (ẹ̑) držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem ◊ bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč ♪
  15.      svéčniški  -a -o (ẹ́) pridevnik od svečnica: svečniško bogoslužje ♪
  16.      svetílnica  -e ž (ȋ) star. svetilka: prižgati svetilnico / svetilnica na olje ◊ vrtn. lončna rastlina s cevasto podaljšanimi, pri dnu oblasto razširjenimi cveti, Ceropegia ♪
  17.      svetílničar  -ja m (ȋ) kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje svetilnika: oče je bil svetilničar na otoku; baraka svetilničarjev // nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke: svetilničar je očistil svetilke ◊ mont. delavec, ki pripravlja, čisti in polni jamske svetilke ♪
  18.      svetílnik  -a m (ȋ) naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo: svetilnik enakomerno utripa; postaviti svetilnik; svetilnik in obalne luči / morski, pristaniški svetilnik; pren., ekspr. biti komu svetilnik v temi ◊ um. pokopališki svetilnik kamnit ali zidan slop s hišico za večno luč ♪
  19.      svetílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svetilnik: svetilniški signali / svetilniški čuvaj / opravljati svetilniško službo ♪
  20.      svetlôbnica  -e ž (ȏ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe: kupola s svetlobnico ♪
  21.      svétnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od svétnik: postala je strokovna svetnica / pravna svetnica zunanjega ministra 2. star. svétnikova žena: srečal je gospo svetnico ♪
  22.      svetníca  -e ž (í) 1. rel. ženska, razglašena za sveto: častiti svetnice in svetnike / razglasiti za svetnico 2. ekspr. ženska, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bila je prava, živa svetnica / kaj se delaš svetnico ∙ ekspr. no, tudi ti nisi bila svetnica nisi živela moralno neoporečno ♪
  23.      svetníčiti se  -im se nedov. (í ȋ) ekspr. delati se svetniškega: pred nami se svetniči, v resnici pa je slepar / kaj se svetničiš, saj te poznamo ♪
  24.      svétnik  -a m (ẹ̑) 1. s prilastkom najvišji naslov za strokovnega, znanstvenega delavca v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postal je raziskovalni svetnik; biti izvoljen za strokovnega, znanstvenega svetnika 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: kot starejši zaslužni delavec je bil imenovan za svetnika / sodni svetnik; nekdaj samostojni svetnik 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: imenovati svetnike / dvorni, finančni, sodni, vladni svetnik; njegov oče je bil tajni svetnik ● zastar. bil jim je dober svetnik svetovalec; deželnosodni svetnik v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti ◊ rel. konzistorialni svetnik škofov svetovalec ♪
  25.      svetník  -a m (í) 1. rel. kdor je razglašen za svetega: častiti svetnike in svetnice / razglasiti za svetnika; praznik vseh svetnikov 2. ekspr. kdor v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: njegov brat je bil pravi, živi svetnik / delati se svetnika ● ekspr. ti si pa res čuden svetnik čudak, posebnež; ledeni svetniki ledeni možje ♪

   7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA