Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.226-7.250)



  1.      streztev  tudi iztreztev -tve ž () glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev
  2.      strézniti  -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen
  3.      stréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica 3. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici
  4.      stréžnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki
  5.      stréžniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strežnike: opravljati strežniška dela / strežniška obleka / medicinsko in strežniško osebje
  6.      stréžništvo  -a s (ẹ̑) opravljanje strežniških del: denar si je prislužila s strežništvom / zbralo se je vse strežništvo strežno osebje
  7.      strgálnik  -a [tudi n] m () 1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine // priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev 2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje ◊ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu
  8.      strgana  -e ž (í) redko raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno
  9.      strhlena  -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem
  10.      stríčnica  -e ž () star. bratova hči; nečakinja
  11.      stríčnik  -a m () nar. bratranec: ima dva stričnika // star. bratov sin; nečak
  12.      strígniti  -em dov.) v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj: zajec je strignil z ušesi
  13.      strihn  -a m () farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom
  14.      strínič  -a tudi strič -íča m (; í) nar. bratranec: bila sta striniča
  15.      strížnica  -e ž () 1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici 2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami
  16.      strjena  -e ž (í) 1. kar se strdi: strjenina barve 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino
  17.      strč  tudi stŕnič -íča m ( í; í) nar. bratranec: na počitnice je šel k strniču
  18.      strčna  -e ž () nar. sestrična: obiskala je svojo strnično
  19.      strna  -e ž (í) nar. (bela) žita: sejati strnino
  20.      strščast  -a -o prid. (í) podoben strnišču: strniščast travnik / ekspr. podrgnil jo je s svojo trdo, strniščasto brado / ekspr. po obrazu je bil ves strniščast poraščen, neobrit
  21.      stršče  -a s (í) 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
  22.      strščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strniščuagr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
  23.      strščnica  -e ž () 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica
  24.      strški  -a -o prid. () nar. strniščen: sejati strniško korenje
  25.      strtev  -tve ž () glagolnik od strniti: strnitev črede okrog pastirja / strnitev zemljišč / strnitev več zlogov v enega / idejna in organizacijska strnitev partije / strnitev dognanj, izsledkov

   7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA