Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.201-7.225)



  1.      stračen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stranico: stranično okovje pri postelji / stranične in kotne simetrale
  2.      straščarica  -e ž () ekspr. snažilka v javnih straniščih: delo straniščarice
  3.      strašče  -a s (í) prostor za opravljanje potrebe: počistiti stranišče; zanemarjena stranišča / angleško stranišče na izplakovanje s tekočo vodo; javno stranišče; sobno stranišče stolu podobna priprava za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; suho stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo; stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju; šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče; stranišče za moške / iti na stranišče na malo ali veliko potrebo; sedeti na stranišču
  4.      straščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / redko straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka ● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška
  5.      straščnica  -e ž () knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti travnike s straniščnico
  6.      straščnik  -a m () knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti s straniščnikom
  7.      strav  -a -o prid. ( í) nar. nagnjen na eno stran: straniva streha
  8.      strášnica  -e ž () bot. rastlina s pernatimi listi in cveti v glavicah, Sanguisorba
  9.      stražárnica  -e ž () posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico ∙ knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle
  10.      strážnica  -e ž () 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica
  11.      strážnik  -a m () 1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik 2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar
  12.      strážniški  -a -o prid. () nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba
  13.      strdeca  -e ž (í) star. medica: piti strdenico ● star. otrokom je prinesel nekaj rožičev in strdenic lecta
  14.      strelívnik  -a m () zastar. vprežno vozilo za prevažanje streliva
  15.      streljárnica  -e ž () zastar. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: gneča pred stojnicami in streljarnico
  16.      strélnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. strelna lina: strelnice v grajskem obzidju
  17.      strelna  -e ž () lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino
  18.      stremeca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice
  19.      streranost  -i ž () lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov
  20.      strerati  -am dov. () s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati streran -a -o: streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen
  21.      strépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je nemirno strepnila
  22.      stresálnik  -a m () agr. priprava za stresanje sadja: obiralnik in stresalnik
  23.      strésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko stresti: veter je stresnil šipe; stresniti koga za ramo / mraz ga je stresnil; brezoseb. stresnilo ga je po vsem telesu / dekle se je stresnilo, ko je prijelo starca za roko; od strahu se stresniti
  24.      stréšnica  -e ž (ẹ̑) 1. voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe; kapnica: piti, uporabljati strešnico 2. grad. nadstrešnica: postaviti strešnico
  25.      stréšnik  -a m (ẹ̑) ploščat izdelek različnih oblik, navadno iz žgane gline, za pokrivanje ostrešja: zamenjati manjkajoče strešnike z novimi; streha, pokrita z rdečimi strešniki / betonski, stekleni strešniki

   7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA