Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (7.051-7.075)
- sprofanírati -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: sprofanirati idejo ♪
- sprožník -a m (í) knjiž., redko sprožilec: pritisniti na sprožnik ♪
- sprstenína -e ž (í) agr. razkrojene organske snovi; humus: ta zemlja vsebuje dovolj sprstenine ♪
- sprstenínast -a -o prid. (í) agr. ki vsebuje veliko sprstenine; humozen: sprsteninasta tla ♪
- spústnica -e ž (ȗ) cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalni prt: napeti spustnico ♪
- spútnik -a m (ȗ) umetni satelit, izdelan v Sovjetski zvezi: izstrelitev novega sputnika ♪
- srájčnik -a m (ȃ) nekdaj 1. majhen otrok, ki nosi samo srajco: po vasi so kričali smrkavi srajčniki / poznam ga še kot srajčnika 2. ženska bluza z rokavi, navadno platnena: v skrinji je imela krila in srajčnike ♪
- srámnica -e ž (ȃ) 1. anat. parna kost medenice v dimljah: črevnica, sednica in sramnica 2. vet. zunanje spolovilo samice: krava ima oteklo sramnico ♪
- srámničen -čna -o (ȃ) pridevnik od sramnica: sramnična zrast ♪
- sramôtnica -e ž (ȏ) knjiž. ničvredna, malovredna ženska: razglasili so jo za sramotnico ♪
- sramôtnik -a m (ȏ) knjiž. ničvreden, malovreden moški: druži se s sramotniki in potepuhi ♪
- srborítnica -e ž (ȋ) srboritka: mlada srboritnica ♪
- sŕčnica -e ž (ȓ) bot. rastlina z dlanasto deljenimi ali enostavnimi listi in drobnimi rožnatimi cveti, Leonurus: na tem travniku raste srčnica / navadna srčnica ♪
- srébniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca // ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila ∙ pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače) ♪
- srebrníca -e ž (í) zool. riba s srebrnkastim telesom in rumenimi plavutmi, Monodactylus argenteus: jata srebrnic ♪
- srebrník -a m (í) srebrn kovanec: kovati srebrnike; plačati s srebrniki / rimski srebrnik ♪
- srebrníkast -a -o prid. (í) ekspr. nekoliko srebrn: srebrnikasta ikona / srebrnikasta trava ♪
- srebrnína -e ž (ȋ) 1. izdelki iz srebra: izdelovati srebrnino; žigi na srebrnini; srebrnina in zlatnina ∙ star. odštel mu je nekaj srebrnine srebrnega denarja 2. knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: srebrnina ribjih lusk; pesn. srebrnina mesečine, zvezd / vrhovi so se svetlikali v beli srebrnini ♪
- srebrnínar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: prodajalne srebrninarjev; srebrninar in zlatar ♪
- srebrníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. srebriti: mesec je srebrnil morske valove / nebo se srebrni ♪
- sréčnica -e ž (ẹ̑) ekspr. srečna ženska: imeli so jo za srečnico / objavili so ime izžrebane srečnice ♪
- sréčnik -a m (ẹ̑) knjiž. srečen človek: zaljubljena srečnika / srečniki, ki so stali blizu odra, so več videli ♪
- sredíščnica -e ž (ȋ) 1. geom. črta, ki poteka skozi središča geometrijskih tvorb: središčnica dveh krogel 2. šah. faza igre med otvoritvijo in končnico: značilnosti središčnice / v središčnici je osvojil kmeta ♪
- srédnica -e ž (ẹ̑) star. posrednica, posredovalka: bila je srednica v njunem sporu ♪
- srédnik -a m (ẹ̑) star. posrednik, posredovalec: bil je srednik med sprtima bratoma ♪
6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151