Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.026-7.050)



  1.      spovrti se  in spovŕniti se -em se dov. ( ŕ) star. povrniti se: bolezen se je spovrnila / živo se mu je spovrnilo občutje iz mladosti
  2.      spozti se  -ím se dov., spóznil se ( í) brezoseb., knjiž. postati pozno (zvečer, ponoči): medtem ko se je vračal domov, se je spoznilo
  3.      spravljálnik  -a m () teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov; kombajn: uporabljati spravljalnik / žitni spravljalnik
  4.      spravna  -e ž () jur. odškodnina, določena ob spravi: plačati spravnino
  5.      sprazniti  ipd. gl. izprazniti ipd.
  6.      spŕdniti se  -em se dov.) vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno se sprdniti ∙ vulg. sprdnem se na vse to izraža veliko omalovaževanje
  7.      sprédnik  -a m (ẹ̑) zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki ● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik
  8.      sprehajálnica  -e ž () knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer: priti v sprehajalnico; sprehajalnica v operi
  9.      sprejémnica  -e ž (ẹ̑) prostor, urejen za sprejemanje gostov: stopiti v sprejemnico; lepo opremljena sprejemnica ◊ ptt listina, s katero pošta potrdi prevzem pošiljke
  10.      sprejémnik  -a m (ẹ̑) 1. naprava, ki sprejema elektromagnetne valove: sprejemnik ne dela; sprejemnik signalov iz vesolja; oddajnik in sprejemnik / radijski sprejemnik ki posreduje zvočna sporočila; naprava za poslušanje javnosti namenjenega radijskega programa; radarski, satelitski sprejemnik; televizijski sprejemnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila 2. knjiž. kdor kaj sprejme: darovalci in sprejemniki krvi / odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom ◊ biol. sprejemnik organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; receptor; ptt telegrafski sprejemnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; rad. kontrolni sprejemnik s katerim se nadzoruje kakovost radijske, televizijske oddaje; tranzistorski sprejemnik
  11.      spremetev  tudi izpremetev -tve ž () glagolnik od spremeniti: spremenitev načrta, sklepa / presenetila jih je njegova spremenitev / spremenitev vode v paro
  12.      spremeti  -ím tudi izpremeti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil ( í) 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem // povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil 2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se 3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol; poseko so spremenili v travnik; voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo / zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo ● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; redko posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igri spremenjèn tudi izpremenjèn -êna -o: spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti
  13.      sprémnica  -e ž (ẹ̑) ptt listina, ki navaja vrednost vsebine paketa in ga spremlja od pošiljatelja do naslovnika: izpolniti spremnico / poštna spremnica ● zastar. poslovil se je od svoje spremnice spremljevalke
  14.      sprémnik  -a m (ẹ̑) zastar. spremljevalec: poslovil se je od svojih spremnikov
  15.      spreobrtev  tudi izpreobrtev -tve ž () glagolnik od spreobrniti: spreobrnitev poganov / spreobrnitev v krščanstvo
  16.      spreobrti  in spreobŕniti -em tudi izpreobrti in izpreobŕniti -em dov. ( ŕ) 1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: mati ga je želela spreobrniti; takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti; na silo se ne bo spreobrnil / ljubezen ga je popolnoma spreobrnila ∙ star. z lepo besedo ga je skušal spreobrniti od tega dejanja odvrniti; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebitirel. grešnik se spreobrne 2. rel. povzročiti, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobrniti nevernika / spreobrniti h katoliški veri; spreobrniti se v kristjana 3. star. spremeniti: naj se še tako trudi, sveta ne more spreobrniti; vreme se bo spreobrnilo / v čarovnikovih rokah se je kamenje spreobrnilo v bisere / jeza se mu je spreobrnila v žalost spreobŕnjen tudi izpreobŕnjen -a -o: spreobrnjen grešnik; skoraj vsa dežela je bila spreobrnjena
  17.      sprevódnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sprevodnik: sprevodnica je začela pregledovati vozovnice / avtobusna sprevodnica
  18.      sprevódnik  -a m (ọ̑) uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu: pokazati vozovnico sprevodniku / avtobusni, železniški sprevodnik
  19.      sprevódniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevodnike: sprevodniška obleka / sprevodniška služba
  20.      sprevrti  in sprevŕniti -em tudi izprevrti in izprevŕniti -em dov. ( ŕ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed sprevrti se in sprevŕniti se tudi izprevrti se in izprevŕniti se v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: resnost se je sprevrnila v hudomušnost; oblast se je sprevrnila v tiranstvo / sprevrnil se je v trmoglavca sprevŕnjen tudi izprevŕnjen -a -o: sprevrnjeni nazori; red je sprevrnjen ∙ knjiž. sprevrnjen človek moralno pokvarjen
  21.      sprhna  -e ž () agr. razkrojene organske snovi: gozdna zemlja vsebuje veliko sprhnine
  22.      spŕhniti 1 -em dov.) hitro, slišno zleteti; prhniti: ptič sprhne z drevesa
  23.      spŕhniti 2 -em dov.) redko sprhneti: les sprhne
  24.      sprijaztev  -tve ž () glagolnik od sprijazniti se: sprijaznitev z usodo, življenjem
  25.      sprijázniti se  -im se dov.) 1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: sprijazniti se z mislijo na smrt; sprijazniti se z nastalim položajem; ni se mogel sprijazniti s tem, da je vse izgubljeno; sprijazniti se z usodo, življenjem / sprijazniti se z novim vodstvom 2. star. sprijateljiti se: seznanila in sprijaznila sta se z vsemi sopotniki / potrpite malo, morda se še sprijaznimo sprijázniti knjiž. povzročiti prijazen, naklonjen medsebojni odnos: otroci so ju sprijaznili / vino sprijazni ljudi sprijáznjen -a -o: z vsem sprijaznjen človek; biti sprijaznjen z usodo, življenjem

   6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA