Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.976-7.000)



  1.      spisóvnik  -a m (ọ̑) nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog: prepisati odstavek iz spisovnika / ljubezenski spisovnik
  2.      splahti  in spláhniti -em dov. ( á) splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila spláhnjen -a -o: splahnjeni obrazi; prim. izplahniti
  3.      splakniti  ipd. gl. izplakniti ipd.
  4.      splarati  -am dov. () 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana
  5.      splávnica  -e ž () teh. bazen v prekopu, na reki, v katerem se z dviganjem, spuščanjem vode omogoča ladjam, čolnom prehod: spustiti vodo v splavnico; ladijska splavnica na Djerdapu; sistem naprav v splavnici ◊ teh. vodna riža
  6.      splésniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) splesneti: kruh splesni / med njimi bo še splesnil
  7.      splesnivéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. splesneti: grozdje je splesnivelo / v tem kraju boš splesnivel
  8.      spleteca  -e ž (í) knjiž., redko pletena posoda, košara: spraviti kaj v spletenico / natočiti vino iz spletenice pletenke
  9.      spletečiti  -im dov.) slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: zanima ga, kaj bodo spleteničili o dogodku 2. zasnovati, naplesti: že spet so nekaj spleteničili proti njemu
  10.      spljúzniti  -em dov.) knjiž., redko spraviti iz česa mokrega, sluzastega: spljuzniti seme iz plodu
  11.      splôšnica  -e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice
  12.      spočásniti  -im in spočasti -ím dov., spočásnil (ā; í) upočasniti: spočasniti hojo, vožnjo / spočasniti korak / bolezen je spočasnila otrokov razvoj / knjiž. avtomobil je spočasnil hitrost zmanjšal
  13.      spočétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor povzroči nastanek novega organizma: on je otrokov spočetnik / ekspr. bila je v veselje svojima spočetnikoma staršem 2. začetnik: spočetnik novih idej
  14.      spočíniti  -em dov.) star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil
  15.      spodbúdnica  -e ž () ženska oblika od spodbudnik: revija je postala spodbudnica kulturnega življenja
  16.      spodbúdnik  -a m () kdor (kaj) spodbudi: bil je dober organizator in spodbudnik / to dejstvo je pomemben spodbudnik za izvoz / spodbudniki posvetovanja pobudniki
  17.      spodbujeválnik  -a m () med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca: bolniku so vstavili spodbujevalnik / srčni spodbujevalnik
  18.      spodgti  -gjem dov.) redko spodaj zgniti: leseni stebri spodgnijejo spodgt -a -o: spodgnit les
  19.      spodmakti  in spodmákniti -em in izpodmakti in izpodmákniti -em dov. ( á) 1. s potegom, sunkom odstraniti izpod česa: spodmakniti desko, stol; spodmakniti klado izpod kolesa / spodmakniti lestev; spodmaknili so mu oporo, na katero se je naslanjal / hotel jo je prijeti za roko, pa jo je spodmaknila izmaknila 2. ekspr. preprečiti obstoj, delovanje: nasprotniki so ga spodmaknili; dovolj vpliven je, da ga lahko spodmakne ● ekspr. spodmakniti komu tla pod nogami povzročiti, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročiti, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja spodmakti se in spodmákniti se in izpodmakti se in izpodmákniti se zaradi izgube opore prenehati biti pod čim: podstavek se je spodmaknil / pri plezanju se mu je spodmaknila lestev spodmáknjen in izpodmáknjen -a -o: spodmaknjen stol; spodmaknjena deska
  20.      spodmirati  -am dov. () redko podminirati: spodminirati most / spodminirati pogajanja
  21.      spodóbnica  -e ž (ọ̑) ekspr. spodobna ženska: igrati vlogo spodobnice
  22.      spodriniti  ipd. gl. izpodriniti ipd.
  23.      spodŕkniti  -em dov.) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo
  24.      spodŕsniti  -em dov.) 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: na poledeneli cesti je spodrsnila in si izvinila nogo; nar. na mokri skali se je spodrsnil; brezoseb.: spodrsnilo mu je, pa se je še ujel; na ledu, parketu, rosni travi rado spodrsne 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: noga mu je spodrsnila na politih tleh / nož mu je spodrsnil 3. brezoseb., ekspr. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: od kupčije si je veliko obetal, pa mu je spodrsnilo / pri maturi mu je spodrsnilo je padel
  25.      spodvíhniti  -em dov.) z zavihom spraviti pod kaj: spodvihniti rjuho pod žimnico / spodvihniti ustnico

   6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA