Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.901-6.925)



  1.      somíznik  -a m () knjiž. tovariš pri mizi: pogovarjati se s somizniki
  2.      somorca  tudi somórnica -e ž (í; ọ̑) geol. voda, ki je mešanica morske in sladke vode: te živali živijo zlasti v somornici; somornica ob izlivu rek
  3.      somráčnica  in sómračnica -e ž (; ọ̄) nar. vešča: Njegove prestrašene oči so obletavale razred kakor somračnica (I. Koprivec)
  4.      somráčnik  in sómračnik -a m (; ọ̄) nav. mn., zool. nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili, Sphingidae: pedici in somračniki
  5.      sónčnica  -e ž (ọ̑) visoka kulturna rastlina z velikim, okroglim, rumeno rjavim socvetjem, ki se goji zlasti za pridobivanje olja: pleti, sejati sončnice; glave sončnic; semena sončnic; spravilo sončnic; obrača se proti soncu kot sončnica / luščiti sončnice semena sončnicagr. gomoljasta sončnica krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; vrtn. okrasna sončnica; zool. sončnice enocelične živali z okroglo celico in panožicami v obliki žarkov, Heliozoa
  6.      sónčničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sončnico: sončnično seme, steblo / sončnične tropine; sončnična jedrca; sončnično olje olje iz sončničnih semen
  7.      sónčnik  -a m (ọ̑) 1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki 2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
  8.      sòodnôsnica  -e ž (-) lingv. beseda, navadno zaimek v nadrednem stavku, ki kaže na vrsto odvisnika: soodnosnici čim tem
  9.      sopíhniti  -em dov.) močno, sunkovito, glasno dihniti: divje je pogledal po ljudeh in težko sopihnil ∙ ekspr. pomagaj mi nesti, je sopihnila sopihajoč rekla
  10.      sôpniti  -em tudi sopti sópnem dov.; ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla
  11.      sòpodpísnica  -e ž (-) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma
  12.      sòpodpísnik  -a m (-) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma
  13.      sòpogódbenica  -e ž (-ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice
  14.      sòpogódbenik  -a m (-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika
  15.      sòposéstnik  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom posestnik česa: z ženo sta soposestnika kmetije
  16.      sopótnica  -e ž (ọ̑) 1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje 2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska tovarišica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice ∙ ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita
  17.      sopótnik  -a m (ọ̑) 1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost 2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti: literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik komunizma, partije / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije ♦ lit. sopotniki moderne 3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski tovariš: sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika ∙ ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit
  18.      sopótništvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo sopotnik: v zbirki se kaže pesnikovo sopotništvo s splošnim tokom povojne lirike
  19.      soprast  -a m () kdor poje sopran
  20.      soprastka  -e ž () ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko
  21.      sopráznik  tudi sópraznik -a m (á; ọ́) rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela
  22.      sòpredsédnica  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od sopredsednik: sopredsednica odbora / Sovjetska zveza je bila sopredsednica konference o Indokini
  23.      sòpredsédnik  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom predsednik česa: izvolili so ga za sopredsednika konference
  24.      sòpriséžnik  -a m (-ẹ̑) jur., nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi: potrditev izjave s prisego obdolženca in soprisežnika
  25.      sordiran  -a -o prid. () 1. muz. ki ima s sordino zmanjšano jakost zvoka: sordinirano trobilo / sordiniran ton 2. publ. omiljen, ublažen: imel je oster glas, nikoli sordiniran s prizanesljivostjo ∙ publ. njegova narava je sordinirana, njegovi nasveti diskretni zadržana

   6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA