Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.851-6.875)



  1.      sòbojévništvo  -a s (-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom
  2.      sòbolk  -a [n] m (-í) bolnik v razmerju do drugega bolnika: pripovedoval je sobolnikom o svojih težavah; poslušati stokanje sobolnikov
  3.      sobótnik  -a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki
  4.      sočásnik  -a m () knjiž. sodobnik: romantični pesniki so bili sočasnikom nerazumljivi
  5.      sóčnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: gojiti sočnice; kakteje, netresk in druge sočnice
  6.      sòdejávnik  -a m (-) dejavnik v razmerju do drugega dejavnika: šport je pomemben vzgojni sodejavnik šole in družine
  7.      sòdéležnik  -a m (-ẹ̑) star. 1. kdor ima skupaj s kom delež pri kaki stvari: svoj delež je odstopil sodeležniku 2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: sodeležnik podjetja
  8.      sódnica  -e ž (ọ̄) zastar. sodna dvorana, soba: v sodnici se je trlo ljudi / ker se nista mogla sporazumeti, sta odšla v sodnico na sodišče
  9.      sodca  -e ž (í) 1. ženska oblika od sodnik: obravnavo je vodila sodnica / športna sodnica / ta kritičarka je stroga sodnica 2. zastar. sodnikova žena: sodnica je preživela moža za deset let
  10.      sodja  -e ž () sodišče: vložiti tožbo na sodniji / biti v službi na sodniji / pazi, imel boš opravka s sodnijo / trg pred sodnijo
  11.      sodjski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodnijo: nočem imeti sodnijskih opravkov / sodnijski uslužbenec / sodnijsko poslopje // knjiž. soden: sodnijski stroški / sodnijska obravnava
  12.      sodk  -a m (í) 1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške 2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj 3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika ● on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnikjur. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana
  13.      sodkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina
  14.      sodnikováti  -újem nedov.) knjiž. biti sodnik, opravljati sodniške posle: pet let je sodnikoval v Kočevju
  15.      sodkovka  -e ž (í) zastar. sodnikova žena: plesati s sodnikovko
  16.      sodški  -a -o prid. () nanašajoč se na sodnike: a) sodniški poklic; opravljati sodniške posle / sodniški izpit / sodniška obleka v nekaterih deželah službeno oblačilo sodnikov / imeti sodniško oblast sodno oblast b) sodniški zbor je tekmovalca diskvalificiral / sodniški stolp ob smučarski skakalnici ♦ šport. sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo žoga, ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
  17.      sodštvo  -a s () 1. opravljanje sodniške službe: doba njegovega sodništva je bila kratka 2. sodniki: med slovenskim sodništvom je nekaj znanih pravnih teoretikov
  18.      sódnozdravški  -a -o prid. (ọ́-) med. sodnomedicinski: sodnozdravniško mnenje
  19.      sodôbnica  -e ž () ženska, ki glede na koga živi v istem času: sodobnica impresionistov Ivana Kobilca / knjiž. ta stavba se je zelo razlikovala od večine sodobnic sodobnih stavb
  20.      sodôbnik  -a m () kdor glede na koga živi v istem času: biti Cankarjev sodobnik; Prešeren in njegovi sodobniki // kdor živi v novejšem času, v sedanjosti: posledice napak v preteklosti občutijo še sodobniki
  21.      sòdolžk  -a [ž] m (-í) kdor je skupaj s kom dolžnik: podpisi sodolžnikov
  22.      soglásnik  -a m () lingv. glas srednje in najmanjše odprtostne stopnje, ob samoglasniku navadno nezložen: podstava se končuje na soglasnik; končni soglasnik; izgovor črke l pred soglasnikom / bilabialni ali dvoustnični soglasnik; nezveneči, zveneči soglasnik // znak za tak glas: nerazločna pisava nekaterih soglasnikov
  23.      soglásniški  -a -o prid. () nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena ♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
  24.      sogórnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši
  25.      sògovórnica  -e ž (-ọ̑) ženska oblika od sogovornik: ugovarjati sogovornici

   6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA