Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.776-6.800)


  1.      sléznica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline s celimi ali deljenimi listi in velikimi belimi, rdečimi, rožnatimi ali rumenimi cveti, Malvaceae ♪
  2.      slíkanica  -e ž (ȋ) otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih: otrok rad gleda slikanice; lepa slikanica; slikanica z živalmi / (raztegljive) kartonske slikanice ♪
  3.      slíkaniški  -a -o (ȋ) pridevnik od slikanica: razvoj domače slikaniške zvrsti ♪
  4.      slíniti  -im nedov. (í ȋ) 1. močiti s slino: sliniti srbeče mesto; pes liže in slini dečkovo roko; sliniti znamke; sliniti z jezikom; sliniti si prste 2. slabš. poljubljati, ljubkovati: kaj ga pa sliniš; kar pred ljudmi se slinita slíniti se 1. izločati slino iz ust, gobca: otrok se je močno slinil; vola sta se slinila in težko dihala / polž se slini 2. slabš. dobrikati se, prilizovati se: slini se novemu šefu; ne slini se s pohvalami / rad se slini okoli deklet ∙ slabš. nehaj se sliniti jokati; slabš. k vsaki veseli družbi se slini se ji hoče nepovabljen, nezaželen pridružiti; slabš. že dolgo se slini za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost slinèč -éča -e: slineči se psi ♪
  5.      slívnik  -a m (ȋ) nasad sliv: pot vodi skozi slivnike; star slivnik ♪
  6.      slôjnica  in slójnica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: pogozdovanje po slojnicah 2. nestrok. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, strok. izohipsa: zemljevid z vrisanimi slojnicami ♪
  7.      sloníca  tudi slônica -e ž (í; ó) samica slona: slonica z mladičem ♪
  8.      slonìč  -íča m (ȉ í) slonček: siv slonič ♪
  9.      slonílo  -a s (í) star. naslonjalo: stol brez slonila ♪
  10.      slonokoščenína  -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine ♪
  11.      slovanízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem: slovanizmi v madžarščini / slovanizmi v slovenščini ♪
  12.      slovárnik  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev; leksikograf: slovenski slovničarji in slovarniki ♪
  13.      slovénika  -nik s mn., daj. slovénikam, mest. slovénikah, or. slovénikami (ẹ́ ẹ̑, daj., mest., or. ẹ́) lit. dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti: proučevati slovenika ♪
  14.      sloveníst  -a m (ȋ) strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste ♪
  15.      slovenístičen  -čna -o (í) pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave ♪
  16.      slovenístika  -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike ♪
  17.      slovenítelj  -a m (ȋ) knjiž. prevajalec v slovenski jezik: prvi slovenitelj Goetheja ♪
  18.      slovenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom ♪
  19.      slovéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. prevajati v slovenski jezik: sloveniti naravoslovne knjige / sloveniti nemški dopis 2. delati kaj slovensko: sloveniti besedni zaklad ♪
  20.      slovenizácija  -e ž (á) glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen ♪
  21.      slovenízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovenščine v kakem drugem jeziku: slovenizmi v furlanščini ♪
  22.      slovenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj slovensko: slovenizirati obmejne kraje; nemški priseljenci so se slovenizirali / šolstvo se je polagoma sloveniziralo 2. redko prevajati v slovenski jezik; sloveniti: slovenizirati članek ♪
  23.      slóvnica  -e ž (ọ̑) sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov: učiti se, znati slovnico; slovnica nemškega, slovenskega jezika; pouk slovnice // veda o tem: ukvarjati se s slovnico / primerjalna slovnica slovanskih jezikov / slovnica za šesti razred učbenik slovnice ◊ lingv. normativna slovnica ki določa, katera jezikovna sredstva, možnosti se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; opisna slovnica ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; zgodovinska slovnica ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika ♪
  24.      slóvničar  -ja m (ọ̑) strokovnjak za slovnico: prvi slovenski slovničar ♪
  25.      slóvničarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovničarje: slovničarsko delo / ekspr. slovničarsko dlakocepstvo ♪

   6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA