Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (6.651-6.675) 
- sinicéza -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪
- siníčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica ♪
- siníčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje ♪
- siníčka -e ž (í) manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke ♪
- síniti -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
- sinoním -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonim ● publ. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni ♪
- sinonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti ♪
- sinonímika -e ž (í) lingv. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike // veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko ♪
- sinonímnost -i ž (ȋ) lingv. lastnost, značilnost sinonimnega: sinonimnost besede ♪
- sionizem ipd. gl. cionizem ipd. ♪
- sipálnik -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipalnik s sladkorjem ◊ čeb. priprava za ometanje čebel ♪
- sípnica -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
- sirárnica -e ž (ȃ) stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico ♪
- siríščnik -a m (ȋ) zool. zadnji del želodca prežvekovalcev z žlezno sluznico: znova prežvečena hrana gre v siriščnik; devetogub in siriščnik ♪
- sírnica -e ž (ȋ) star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico ◊ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir ♪
- sirnína -e ž (ȋ) agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča: proizvodnja sirnine ♪
- sirotíšnica -e ž (ȋ) nekdaj zavod za sirote: sprejeti otroka v sirotišnico ♪
- sirotíšniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sirotišnico: sirotišniški ravnatelj / sirotišniški otroci ♪
- sirótnik -a m (ọ̑) star. siromak: sirotnik ni imel doma / gorje njemu, sirotniku ♪
- sítnica -e ž (ȋ) ženska oblika od sitnež: bila je velika sitnica / kot psovka kaj spet hočeš, sitnica ♪
- skakálnica -e ž (ȃ) 1. naprava za skoke na smučeh: graditi skakalnico / skakati na skakalnici; plastična skakalnica pokrita s plastično maso; sedemdesetmetrska, velika skakalnica; skakalnice v Planici / smučarska skakalnica // pog. naprava za skakanje v vodo; skakalni stolp: skakati na glavo s skakalnice 2. priprava za skakanje, preskakovanje: naravnati skakalnico na primerno višino / pes je skakalnico v redu preskočil ♪
- skálnica -e ž (ȃ) knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho ♪
- skálnik -a m (ȃ) knjiž., redko skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice ♪
- skesnína -e [kǝs] ž (ȋ) jur. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe; odstopnina ♪
- skísniti -em dov. (í ȋ) redko skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil ♪
6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 
