Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.601-6.625)


  1.      sešteválnik  -a [sǝš in seš] m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje ♪
  2.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice ♪
  3.      seválnik  -a m (ȃ) teh. naprava, ki seva: infrardeči sevalnik ♪
  4.      sévernica  -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde ♪
  5.      sévernik  -a m (ẹ́) knjiž. severni veter, sever: pihal je močen severnik; hladen severnik ♪
  6.      severovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severovzhoda: pihal je hladen severovzhodnik ♪
  7.      severozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severozahoda: rahel severozahodnik ♪
  8.      sévnica  -e ž (ẹ̑) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnice; zajemati seme iz sevnice ♪
  9.      sévnik  -a m (ẹ̑) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnike; prazen sevnik / sevnik žita ♪
  10.      sévniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. nahitro posvetiti, posijati: sonce je sevnilo izza oblakov ♪
  11.      seznanítev  -tve [sǝz in sez] ž (ȋ) glagolnik od seznaniti: kmalu po seznanitvi ga je obiskal / seznanitev delavcev s pravilnikom ♪
  12.      seznaníti  in seznániti -im [sǝz in sez] dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu 2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let ∙ seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil seznánjen -a -o: z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen ♪
  13.      sežigálnica  -e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico ♪
  14.      sfŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
  15.      shizofréničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični znaki / shizofrenični bolnik / shizofrenična razdvojenost ♪
  16.      shizofreníja  -e ž (ȋ) psiht. duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju: ugotoviti shizofrenijo; znaki shizofrenije / paranoidna shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo ♪
  17.      shizofrénik  -a m (ẹ́) psiht. kdor ima shizofrenijo: zdravljenje shizofrenikov ♪
  18.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica ♪
  19.      shranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo ♪
  20.      shraníti  in shrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila ♪
  21.      shranjeválnica  -e ž (ȃ) prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa ♪
  22.      síčnik  -a m (ȋ) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci ♪
  23.      síčniški  -a -o (ȋ) pridevnik od sičnik: sičniški soglasniki ♪
  24.      sienít  -a m (ȋ) petr. magmatska kamnina, sestavljena zlasti iz glinencev ♪
  25.      signálnik  -a m (ȃ) knjiž., redko 1. signalist: signalnik je z zastavicama sporočal ukaz 2. signalna naprava: pritisniti na ročico signalnika ♪

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA