Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.576-6.600)



  1.      semeščan  -a m () redko semeniščnik
  2.      semešče  -a s (í) zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti semenišče / iti v semenišče / malo semenišče zavod za srednješolce, ki nameravajo študirati bogoslovje
  3.      semeščnik  -a m () slušatelj bogoslovja, ki stanuje v semenišču: mladi semeniščniki
  4.      semeški  -a -o prid. () nanašajoč se na semeniščnike ali semenišče: to je prvo leto njegovega semeniškega življenja / semeniški duhovnik / semeniška knjižnica
  5.      semetev  -tve ž () glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav
  6.      semeti  -ím nedov. ( í) 1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo 2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave
  7.      sénčnica  -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium
  8.      sènčnica  -e [sǝn] ž (ǝ̏) anat. parna kost med ličnico, temenico in zatilnico: poškodovati si senčnico
  9.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik
  10.      senčna  -e ž () knjiž., redko senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina
  11.      seca  -e ž (í) nar. senik: senica je že prazna
  12.      sek  -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku
  13.      selen  -lna -o prid. () 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavimmed. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe
  14.      selnež  -a m () slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež
  15.      selnost  -i ž () starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti
  16.      nior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata
  17.      seniorát  -a m () jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij
  18.      niorka  -e ž (ẹ̑) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke
  19.      niorski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od senior: mladinsko in seniorsko prvenstvo v plavanju
  20.      sêrvomehazem  -zma m (-) strojn. pnevmatični ali hidravlični mehanizem v krmilni ali regulacijski napravi, ki povečuje silo z dodajanjem energije: moč servomehanizma se zmanjšuje
  21.      sesálnik  -a [sǝs in ses] m () električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah
  22.      sesédenica  -e [sǝs in ses] ž (ẹ̑) nar. vzhodno sesirjeno mleko
  23.      sesekljana  -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. (pečeno) sesekljano meso: postreči s kuretino in sesekljanino
  24.      sestavljálnica  -e [sǝs in ses] ž () knjiž., redko montirnica: delati v sestavljalnici
  25.      sestávnica  -e [sǝs in ses] ž () knjiž. sestavni del, sestavina: upoštevati vse sestavnice

   6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA