Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (6.576-6.600) 
- semeníščan -a m (ȋ) redko semeniščnik ♪
- semeníšče -a s (í) zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti semenišče / iti v semenišče / malo semenišče zavod za srednješolce, ki nameravajo študirati bogoslovje ♪
- semeníščnik -a m (ȋ) slušatelj bogoslovja, ki stanuje v semenišču: mladi semeniščniki ♪
- semeníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na semeniščnike ali semenišče: to je prvo leto njegovega semeniškega življenja / semeniški duhovnik / semeniška knjižnica ♪
- semenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav ♪
- semeníti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo 2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave ♪
- sénčnica -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium ♪
- sènčnica -e [sǝn] ž (ǝ̏) anat. parna kost med ličnico, temenico in zatilnico: poškodovati si senčnico ♪
- sénčnik -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik ♪
- senčnína -e ž (ȋ) knjiž., redko senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina ♪
- seníca -e ž (í) nar. senik: senica je že prazna ♪
- seník -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku ♪
- senílen -lna -o prid. (ȋ) 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim ♦ med. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe ♪
- senílnež -a m (ȋ) slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež ♪
- senílnost -i ž (ȋ) starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti ♪
- sénior -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata ♪
- seniorát -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij ♪
- séniorka -e ž (ẹ̑) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke ♪
- séniorski -a -o (ẹ̑) pridevnik od senior: mladinsko in seniorsko prvenstvo v plavanju ♪
- sêrvomehanízem -zma m (ȇ-ȋ) strojn. pnevmatični ali hidravlični mehanizem v krmilni ali regulacijski napravi, ki povečuje silo z dodajanjem energije: moč servomehanizma se zmanjšuje ♪
- sesálnik -a [sǝs in ses] m (ȃ) električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah ♪
- sesédenica -e [sǝs in ses] ž (ẹ̑) nar. vzhodno sesirjeno mleko ♪
- sesekljanína -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. (pečeno) sesekljano meso: postreči s kuretino in sesekljanino ♪
- sestavljálnica -e [sǝs in ses] ž (ȃ) knjiž., redko montirnica: delati v sestavljalnici ♪
- sestávnica -e [sǝs in ses] ž (ȃ) knjiž. sestavni del, sestavina: upoštevati vse sestavnice ♪
6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 
