Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.476-6.500)



  1.      samosrájčnik  -a m () nekdaj majhen otrok, ki nosi samo srajco: samosrajčnika je posadila za mizo / že kot samosrajčnik je moral biti pri tujih ljudeh / otroci samosrajčniki ∙ slabš. s temi samosrajčniki se ne boste tepli z nedoraslimi fanti
  2.      samostálnik  -a m () lingv. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e
  3.      samostálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na samostalnik: samostalniške zloženke / samostalniški prilastek samostalnik v funkciji prilastka; samostalniški zaimek zaimek, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška beseda beseda, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška raba raba besede, ki sicer ni samostalnik, v funkciji samostalnika; samostalniška sklanjatev; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; samostalniško izražanje izražanje s pretežno uporabo samostalniških konstrukcij samostálniško prisl.: samostalniško rabljeni pridevniki
  4.      samótežnice  tudi samotéžnice -žnic ž mn. (ọ̄; ẹ̑) nar. gorenjsko samotežne sani: peljati seno s planine s samotežnicami
  5.      samótežnik  tudi samotéžnik -a m (ọ̄; ẹ̑) nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: s težavo je porivala do vrha naložen samotežnik
  6.      samôtnica  -e ž () 1. ženska oblika od samotnik: zagrenjena samotnica 2. mn., nar. gorenjsko samotežne sani: pripeljati slamo s samotnicami
  7.      samôtnik  -a m () knjiž. osamljen človek, samotar: zagrenjen samotnik; živi skoraj kot puščavnik in samotnik
  8.      sámoučenje  -a s (-) uničenje samega sebe: želja po samouničenju / samouničenje človeka / razcepljenost v malem narodu vodi do samouničenja; preprečiti samouničenje človeštva / knjiž. samouničenje morale propad
  9.      sámouničeválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna
  10.      sámouničevánje  -a s (-) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja
  11.      samouničeváti se  -újem se nedov.) knjiž. uničevati samega sebe: s tem se le samouničujemo samouničujóč se -a -e: samouničujoč se s pijančevanjem, je zgodaj umrl
  12.      sámoučiti se  -im se dov. (-) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo
  13.      sámouresčenje  -a s (-) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje
  14.      sámouresničevánje  -a s (-) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva
  15.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (-) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati
  16.      sámouresničítev  -tve ž (-) knjiž. uresničitev samega sebe, svojih idej: doseči samouresničitev; človekova samoopredelitev in samouresničitev
  17.      samovéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico
  18.      sámozaložk  -a m (-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik
  19.      sámozaničevánje  -a s (-) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja
  20.      sámozakanje  -a s (-) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
  21.      samozavéznica  -e ž (ẹ̑) zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico
  22.      sangvíničen  -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament
  23.      sangvíničnost  -i ž (í) lastnost sangviničnega človeka: iz njegovega vedenja se kaže sangviničnost
  24.      sangvínik  -a m (í) človek sangviničnega temperamenta: bil je sangvinik
  25.      sa  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne saniaer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA