Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (6.426-6.450) 
- rutiníranost -i ž (ȋ) izurjenost, izkušenost: rutiniranost glavne igralke; rutiniranost naših tekmovalcev / v njegovem delovanju prevladujeta rutiniranost in konservativnost ♪
- sabéjnik -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki ♪
- sadílnik -a m (ȋ) agr. priprava za sajenje rastlin: saditi s sadilnikom / traktorski sadilnik; sadilnik za krompir ♪
- sadonôsnik -a m (ȏ) zastar. sadovnjak: imeli so lep sadonosnik ♪
- sadovník -a m (í) zastar. sadovnjak: imeli so velik sadovnik ♪
- sahníti in sáhniti -em nedov. (ȋ á) 1. knjiž. izginjati, izgubljati se: voda sahne v pesku / melodija je sahnila v bučanju glasov / dnevi mu sahnejo v vsakdanjem delu minevajo / upanje, veselje je sahnilo 2. star. veneti, sušiti se: cvetje sahne; od vročine so bilke sahnile / roka ji sahne sahnèč -éča -e: sahneča trava ♪
- saintsimoníst -a [sensi-] m (ȋ) pristaš saintsimonizma ♪
- saintsimonízem -zma [sensi-] m (ȋ) soc. nauk francoskega utopičnega socialista Saint-Simona ♪
- sajeníca -e ž (í) zastar. sadika: sajenice so že odgnale; drevesne sajenice ♪
- saksofoníst -a m (ȋ) kdor igra saksofon: klarinetist in saksofonist ♪
- salinitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. slanost: saliniteta morske vode ♪
- salmoníd -a m (ȋ) nav. mn., zool. roparske, navadno sladkovodne ribe s tolsto plavutjo, Salmonidae: losos, postrv in drugi salmonidi ♪
- salmoníden -dna -o prid. (ȋ) rib. v katerem živijo salmonidi: prepoved črvarjenja v salmonidnih vodah ♪
- salonít -a m (ȋ) zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: vreče salonita; plošča iz salonita // izdelki iz te zmesi: streha je pokrita s salonitom ♪
- saloníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz salonita: salonitni izdelki; salonitni zabojčki s cvetjem; salonitne cevi, plošče / salonitna kritina ♪
- salonítka -e ž (ȋ) grad. salonitna plošča z dvema valoma za pokrivanje ostrešja: proizvodnja salonitk ♪
- sámodiscipliníran -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. sposoben obvladati samega sebe: biti samokritičen in samodiscipliniran 2. ki se sam, brez spodbude, zahteve drugega podreja disciplini: samodiscipliniran kolektiv ♪
- samoglásnik -a m (ȃ) lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege // znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki ♪
- samoglásniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca ♪
- samogóltnik -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež ♪
- sámohranílka -e [lk in u̯k] ž (ȃ-ȋ) mati, ki mora sama skrbeti za otroka, otroke: biti samohranilka / mati samohranilka ♪
- sámoiniciatíva -e ž (ȃ-ȋ) 1. knjiž. prizadevanje, težnja po lastnem delovanju: spodbujati samoiniciativo; premajhna samoiniciativa učencev pri pouku 2. publ. lastna iniciativa: njegovo samoiniciativo so vsi odobravali / storiti kaj iz samoiniciative ♪
- sámoiniciatíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi sámoiniciatívno prisl.: kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv ♪
- sámoiniciatívnost -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. lastnost, značilnost samoiniciativnega človeka: samoiniciativnost učencev pri pouku ♪
- sámoironíja -e ž (ȃ-ȋ) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo ♪
6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 
