Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (626-650)



  1.      bremelen  -lna -o prid. () knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča
  2.      bremeti  -ím nedov. ( í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču
  3.      brénkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem ∙ ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno
  4.      brezbóžnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik
  5.      brezbóžnik  -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik
  6.      brezbóžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda
  7.      brezbóžništvo  -a s (ọ̑) brezboštvo: nastopal je proti brezbožništvu
  8.      brezbrížnik  -a m () knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik
  9.      brezcvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi
  10.      brezdélnik  -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike
  11.      brezdúšnik  -a m () star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik
  12.      brezhláčnik  -a m () ekspr. kdor nima hlač, navadno otrok: sosedov mali brezhlačnik
  13.      brezhrbtečnost  -i ž () ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi
  14.      brezímnik  -a m () redko brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki
  15.      brezkončški  -a -o prid. () lingv. ki je brez končnice: brezkončniški genitiv
  16.      brezlastški  -a -o prid. () knjiž. ki je brez zasebne lastnine: brezlastniška družba
  17.      brezmátičnik  -a m (ā) čeb. panj brez matice
  18.      breznaglásnica  -e ž () lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica
  19.      brezten  -tna -o prid. () agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol
  20.      brezpálčnik  -a [č] m () nav. mn., redko brezpalčna rokavica
  21.      brezpétnik  tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki
  22.      brezpôselnik  -a [sǝl] m () knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki
  23.      brezpŕstnik  -a m () nav. mn., redko brezprstna rokavica, palčnik
  24.      brezrokávnik  -a m () jopica ali pulover brez rokavov: obleči brezrokavnik; kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik / posrebreni gumbi na brezrokavniku telovniku
  25.      brezsrájčnik  -a m () ekspr. kdor hodi brez srajce: brezsrajčnik in bosopetec

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA