Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (626-650)
- bremenílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča ♪
- bremeníti -ím nedov. (ȋ í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču ♪
- brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem ∙ ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno ♪
- brezbóžnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik ♪
- brezbóžnik -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik ♪
- brezbóžniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda ♪
- brezbóžništvo -a s (ọ̑) brezboštvo: nastopal je proti brezbožništvu ♪
- brezbrížnik -a m (ȋ) knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik ♪
- brezcvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- brezdélnik -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike ♪
- brezdúšnik -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik ♪
- brezhláčnik -a m (ȃ) ekspr. kdor nima hlač, navadno otrok: sosedov mali brezhlačnik ♪
- brezhrbteníčnost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi ♪
- brezímnik -a m (ȋ) redko brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki ♪
- brezkončníški -a -o prid. (ȋ) lingv. ki je brez končnice: brezkončniški genitiv ♪
- brezlastníški -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez zasebne lastnine: brezlastniška družba ♪
- brezmátičnik -a m (ā) čeb. panj brez matice ♪
- breznaglásnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica ♪
- brezníten -tna -o prid. (ȋ) agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol ♪
- brezpálčnik -a [u̯č] m (ȃ) nav. mn., redko brezpalčna rokavica ♪
- brezpétnik tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki ♪
- brezpôselnik -a [sǝl] m (ȏ) knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki ♪
- brezpŕstnik -a m (ȓ) nav. mn., redko brezprstna rokavica, palčnik ♪
- brezrokávnik -a m (ȃ) jopica ali pulover brez rokavov: obleči brezrokavnik; kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik / posrebreni gumbi na brezrokavniku telovniku ♪
- brezsrájčnik -a m (ȃ) ekspr. kdor hodi brez srajce: brezsrajčnik in bosopetec ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726