Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (6.026-6.050)


  1.      púkanica  -e ž (ū) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica ♪
  2.      puritanízem  -zma m (ȋ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem ♪
  3.      pustóšnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom ♪
  4.      pustótnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step ♪
  5.      puščávnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od puščavnik ♪
  6.      puščávnik  -a m (ȃ) 1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: postati puščavnik; živi kot puščavnik osamljeno 2. ekspr. kdor živi osamljeno, proč od drugih ljudi: ne bodi tak puščavnik, pojdi z nami ♪
  7.      puščávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puščavnike: puščavniško življenje / odženi te puščavniške misli ♪
  8.      puščávništvo  -a s (ȃ) rel. obstoj, dejavnost puščavnikov: puščavništvo je bilo začetna oblika meništva ● ekspr. otresi se svojega puščavništva samotarskega, nedružabnega načina življenja ♪
  9.      puškárnica  -e ž (ȃ) 1. star. puškarna: puškarnica in orožarnica 2. knjiž., redko strelna lina: streljati skozi puškarnico ♪
  10.      rábnik  -a m (ȃ) knjiž., redko uporabnik: rabniki prometnih sredstev ♪
  11.      racárnik  -a m (ȃ) zaprt prostor za race; račjak: na kmetijskem posestvu so zgradili nov racarnik ♪
  12.      racioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od racionirati: racioniranje živil; strogi ukrepi racioniranja ♪
  13.      racionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo: racionirati zalogo mesa, olja / racionirati preskrbo prebivalstva racioníran -a -o: sladkor je bil racioniran; racionirana preskrba ♪
  14.      računálnik  -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪
  15.      računálnikar  -ja m (ȃ) strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje; potrebe po računalnikarjih se večajo ♪
  16.      računálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto računálniško prisl.: računalniško obdelati podatke ♪
  17.      računálništvo  -a s (ȃ) veda o (elektronskih) računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva; komisija za računalništvo in informatiko ♪
  18.      račúnica  -e ž (ȗ) 1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice 2. publ. račun, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna / ekonomska računica ● publ. to, kar dela, je sama računica preračunljivost, koristoljubje ♪
  19.      račúniti  -im nedov. (ū ȗ) zastar. računati: pisati in računiti / računiti na dobro letino ♪
  20.      radiofoníja  -e ž (ȋ) teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo ♪
  21.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo ♪
  22.      rádiokasétnik  -a m (ā-ẹ̑) radiokasetofon: poslušati glasbo z radiokasetnika ♪
  23.      rádiomehánik  -a m (ā-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika ♪
  24.      rádiooddájnik  in rádio oddájnik -a m (ā-ȃ) radijski oddajnik: sporočiti novico po radiooddajniku ♪
  25.      rádiosprejémnik  in rádio sprejémnik -a m (ā-ẹ̑) radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik ♪

   5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA