Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (5.901-5.925) 
- prizemníkovec -vca m (í) nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji: tepsti s prizemnikovcem ♪
- priznánica -e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico ♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica ♪
- priznavalnína -e ž (ȋ) stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine ♪
- prizórnica -e ž (ọ̑) zastar. prizorišče, oder: osvetliti ozadje prizornice / njihov salon je glavna prizornica opravljanja ♪
- prizvoníti -ím dov., prizvónil (ȋ í) nav. ekspr. zvoneč priti: krave so prizvonile prav do hleva / kolesar je prizvonil z dvorišča na cesto zvoneč se pripeljal ♪
- priženítev -tve ž (ȋ) glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo ♪
- priženíti se -žénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto priženíti z ženitvijo, poroko priti do česa: priženiti hišo, posestvo; gledal je, da bi več priženil / priženil je otroka z ženo je dobil tudi njenega otroka prižénjen -a -o: k priženjenemu posestvu je dokupil še nekaj njiv ♪
- prižigálnik -a m (ȃ) priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom ♪
- prižívnik -a m (ȋ) knjiž., redko prisklednik: nepovabljeni priživniki ♪
- prížnica -e ž (ȋ) ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika: govoriti, oznaniti s prižnice; kamnita prižnica / župnik je stopil na prižnico ♦ alp. večji pomol v skalovju ♪
- prodajálnica -e ž (ȃ) zastar. prodajalna: stopiti v prodajalnico ♪
- prodajálničar -ja m (ȃ) zastar. trgovec, prodajalec: obrtniki in prodajalničarji / vzeti v službo prodajalničarja ♪
- prodajálniški -a -o (ȃ) pridevnik od prodajalna: prodajalniški prostori ♪
- pródnica -e ž (ọ̑) geogr. zemlja, pomešana s prodom ♪
- pródnik -a m (ọ̑) prodni kamen: nasipina iz debelih prodnikov ◊ lov. prodnik podočnik v zgornji čeljusti pri jelenu; zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea ♪
- prodornína -e ž (ȋ) knjiž. predornina: vzorci prodornin ♪
- profanírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: profanirati idejo; tudi lirika se je profanirala / profanirati slavno ime onečastiti ♪
- profesioníst -a m (ȋ) knjiž. profesionalec: biti profesionist / v tem je pravi profesionist ♪
- prohibicioníst -a m (ȋ) pristaš prohibicije: postati prohibicionist ♪
- proizvódnik -a m (ọ̑) redko proizvajalec: to podjetje je velik proizvodnik bakra ♪
- projektírnica -e ž (ȋ) prostor za projektiranje, risanje načrtov: tovarna je imela lastno projektirnico / izdelavo načrta so naročili v projektirnici ♪
- prókomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za komunizem: prokomunistična stranka / prokomunistična dejavnost ♪
- promenírati -am nedov. (ȋ) knjiž. sprehajati se: vsak večer promenira ob obali; opazovala sta ljudi, ki so promenirali mimo njiju / ekspr. nič ne dela, cel dan samo promenira postopa ♪
- prométnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica ♪
- prométnik -a m (ẹ̑) 1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki 2. poljud. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, strok. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike 3. žarg. prometni miličnik: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik pionir, ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico ♪
5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 
