Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (5.776-5.800) 
- priganíti in prigániti -em dov. (ȋ á) redko zapogniti: tkanino na koncu priganemo in naredimo rob ♪
- priglásnica -e ž (ȃ) knjiž. prijavnica: izpolniti priglasnico; priglasnica za vpis ♪
- priglasnína -e ž (ȋ) knjiž. prijavnina: priglasnina je sto dinarjev ♪
- prigódnica -e ž (ọ̑) lit. pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana: pisati prigodnice; domoljubne prigodnice; prigodnica za rojstni dan ♪
- prigódničar -ja m (ọ̑) pisec prigodnic: bil je spreten prigodničar; pesnik prigodničar ♪
- prigódnik -a m (ọ̑) knjiž., redko prigodničar: dober prigodnik ♪
- prigódniški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na prigodnico: prigodniški pesnik / prigodniški značaj pesmi 2. redko priložnosten: prigodniški prispevki; kritika v reviji je preveč prigodniška ♪
- prigódništvo -a s (ọ̑) knjiž. dejstvo, da je kaj napisano za določen dogodek: njegovim člankom se pozna prigodništvo ♪
- prigrízniti -em dov. (í ȋ) 1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso 2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite 3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro ♪
- prigrníti in prigŕniti -em dov. (ȋ ŕ) nar. osuti: prigrniti krompir / prigrniti zemljo prisuti ♪
- prihlíniti -im dov. (í ȋ) s hlinjenjem priti do česa: prihlinil je privilegije zase prihlíniti se s hlinjenjem si pridobiti naklonjenost koga: znal se mu je prihliniti ♪
- prihódnik -a m (ọ̑) zastar. prišlec: prihodniki so bili utrujeni / svojim prihodnikom je zmeraj dobro postregla gostom, obiskovalcem ♪
- prihraníti in prihrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo // narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne 2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo;
za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja // narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas 3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke ∙ ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel prihránjen -a -o: prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega ♪
- prijávnica -e ž (ȃ) adm. tiskovina za prijavo: izpolniti, podpisati prijavnico; prijavnica za izpit, zavarovanje ♪
- prijavnína -e ž (ȋ) pristojbina za prijavo: prijavnina je sto dinarjev; prijavnina za tečaj ♪
- prijázniti se -im se nedov. (á ȃ) 1. knjiž. sprijaznjevati se: prijazniti se z novim redom 2. star. sprijateljevati se: ljudje so se prijaznili med seboj ♪
- prijemálnik -a m (ȃ) priprava ali del stroja za prijemanje: prijeti s prijemalnikom ♪
- prikazoválnik -a m (ȃ) elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature ♪
- priklécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica, služabnica je priklecnila pred gospodom / priklecniti s kolenom ♪
- priklékniti -em, in priklekníti in priklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica je prikleknila pred gosti ♪
- priklenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prikleniti: priklenitev psa na verigo / načini priklenitve k vztrajnemu delu ♪
- prikleníti -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo priklenili na dom; služba jo je priklenila na ta kraj 2. navadno v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z darovi ga je priklenila nase; hotel je sodelavce čimbolj prikleniti nase / zemlja ga je popolnoma priklenila nase // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle je hitro priklenil
nase / ti dogodki so jih še bolj priklenili na dom ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. s svojo lepoto je priklenila oči nase povzročila, da so jo vsi gledali; ekspr. nenavaden predmet je priklenil njihovo pozornost jih je zelo zanimal priklénjen -a -o: renčanje priklenjenega psa; priklenjen na dom, zemljo; zelo je priklenjen na starše ♪
- prikloníti se -klónim se dov. (ȋ ọ́) 1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se // pozdraviti z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: prikloni se, preden odideš; zahvalil se je, se lahno priklonil in odšel 2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: prišli so se priklonit spominu pokojnika prikloníti redko pripogniti, skloniti: prikloniti vejo / petelin je priklonil glavo priklonívši se zastar.: priklonivši se pozdraviti ♪
- priklópnik -a m (ọ̑) priklopno vozilo: pripeti priklopnik; avtomobilski, traktorski priklopnik; tovornjak s priklopnikom ♦ teh. enoosni priklopnik ♪
- prikoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. prišiliti: prikoničiti kole prikoníčen -a -o 1. deležnik od prikoničiti: prekle so že prikoničene 2. ekspr. koničast, stožčast: prikoničeni uhlji, vrhovi; prikoničena brada ♪
5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 
