Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (5.751-5.775) 
- pribégniti -em dov., tudi pribegníte; tudi pribegníla (ẹ́ ẹ̑) zastar. pribežati: veliko ljudi je pribegnilo za obzidje ♪
- pribéžnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od pribežnik: pribežnico so prijazno sprejeli ♪
- pribéžnik -a m (ẹ̑) kdor kam pribeži: pomagati pribežnikom / pribežniki s Primorskega ♪
- pribóčnik -a m (ọ̑) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim: generalov pribočnik / bataljonski pribočnik ♪
- pribóčniški -a -o (ọ̑) pridevnik od pribočnik: pribočniške obveznosti ♪
- pricíniti -im dov. (í ȋ) pritrditi s kositrom: priciniti žico; priciniti ročaj k posodi ♪
- pricúrniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. priliti majhno količino tekočine: v čaj je pricurnil kapljico žganja; tudi v svoj kozarec je malo pricurnil ♪
- pricvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko ožgati, osmoditi: plamen mu je pricvrknil lase / slana je travo pricvrknila 2. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: konja pricvrkniti z bičem pricvŕknjen -a -o 1. deležnik od pricvrkniti: pricvrknjeni lasje 2. ekspr. čudaški, neumen: malo je pricvrknjen ♪
- pričéniti -em in pričeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) nar. počepniti, počeniti: pričenila je k otroku; od strahu se je pričenil ♪
- pričnína -e ž (ȋ) jur. povračilo stroškov priči: dobiti pričnino ♪
- pričŕniti -im in pričrníti -ím dov., pričŕnil (ŕ; ȋ í) nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: nekdo nas je pričrnil ♪
- prídanič -a m (í) ekspr. ničvreden, malovreden človek: družiti se s pridaniči; lenuh je in pridanič ♪
- pridévnik -a m (ẹ̑) lingv. pregibna beseda, ki izraža kakovost, velikost, vrsto ali svojino: vrste pridevnikov; spreminjanje spola, sklona in števila pri pridevniku / kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik; določna oblika pridevnika ♪
- pridévniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pridevnik: pridevniške izpeljanke / pridevniška beseda beseda, ki se ravna v spolu, sklonu in številu po samostalniku; pridevniška pripona; pridevniška sklanjatev sklanjatev pridevnika, pridevniške besede; taka sklanjatev samostalnika ♪
- pridíhniti -em dov. (í ȋ) knjiž., ekspr. dodati, pridati: pojavu je pridihnil nekaj pozitivnega pridíhnjen -a -o: lingv. pridihnjeni glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
- prídižnica -e ž (í) zastar. prižnica: duhovnik na pridižnici ♪
- pridobítnica -e ž (ȋ) ženska oblika od pridobitnik ♪
- pridobítnik -a m (ȋ) kdor se ukvarja s pridobitno dejavnostjo: sloj pridobitnikov; gospodarstveniki in pridobitniki / ekspr. ta človek je pravi pridobitnik spretno, pretirano pridobiva materialne dobrine ♪
- pridobítniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pridobitnike ali pridobitništvo: pridobitniški posli / pridobitniška miselnost / pridobitniški krogi; pridobitniška družba ♪
- pridobítništvo -a s (ȋ) pretirano pridobivanje materialnih dobrin: pridobitništvo malih proizvajalcev; v pridobitništvo usmerjena dejavnost / v teh krogih je vse preveč pridobitništva ♪
- pridobnína -e ž (ȋ) zastar. davek od dohodka, dobička pridobitne dejavnosti: plačati pridobnino ♪
- pridŕgniti -em dov., tudi pridrgníla (ŕ ȓ) nar. 1. privezati z vozlom, zanko: pridrgniti nov bič na bičevnik; pridrgniti vrv k vozu 2. priskopariti: pridrgnil je veliko premoženje ♪
- pridvígniti -em dov. (í ȋ) privzdigniti: počasi je pridvignil pokrov / bolnik je poskušal pridvigniti glavo / dogajanje v romanu je nekoliko pridvignil pridvígnjen -a -o: pridvignjene misli; odmaknil je pridvignjeno podnico ∙ tam je svet nekoliko pridvignjen dvignjen, višji ♪
- pridvórnik -a m (ọ̑) zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki ♪
- prifŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) ekspr. zavihati: prifrkniti brke / ko je to slišal, je malo prifrknil nos prifŕknjen -a -o 1. deležnik od prifrkniti: ima nekoliko prifrknjen nos 2. čudaški, neumen: prifrknjen človek; ta ženska je precej prifrknjena / prifrknjeno govorjenje ♪
5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 
