Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (57.264-57.288)


  1.      zŕnje  -a s (ȓ) več zrn, zrna: zrnje se debeli, zori; zrnje pada, se osipa iz klasov, strokov; otepati zrnje iz snopov; rumeno zrnje; zrnje je še mlečno / pražiti, mleti zrnje / pšenica že dela zrnje / ječmenovo, koruzno zrnje ∙ knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobrega // zrnata ptičja krma: trositi kokošim zrnje; ptiči zobljejo zrnje ♪
  2.      zŕnjenje  -a s (ȓ) glagolnik od zrniti: stroj za zrnjenje kamenja / zrnjenje ajde, koruze ♪
  3.      zŕno  -a s (ȓ) 1. vsako od semen, navadno v klasu, latu žit ali stroku stročnic, z nakopičenimi hranilnimi snovmi: zrna kalijo, zorijo; zrna že padajo iz klasov; luščiti zrna; debela, drobna, velika zrna; okroglo, podolgovato zrno; prazno, trdo, zdravo, zrelo zrno; fižol z belimi zrni; moknati del zrna / ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno; grahovo, sojino zrno; majhen kot gorčično, makovo zrno / mleti, pražiti zrna ječmena, kave / žitna zrna 2. okrogel ali oglat, navadno majhen delec, drobec česa: iz kosa kremena narediti zrna; drobna, gladka, ploščata zrna; zrno peska, zlata; zrna soli, zdravila, zdroba; zrna toče / knjiž. zadelo ga je svinčeno zrno krogla, šibra 3. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: v trditvi je zrno resnice; v tem govorjenju ni bilo niti zrna pameti ● knjiž. ločiti zrno od plev ločiti, vzeti dobro iz slabega; preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ◊ agr. goleno, plevno zrno; bot. pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici; fot. zrna mikroskopsko majhni delci srebrove soli v emulziji, ki s svojo velikostjo vplivajo na kakovost in občutljivost filma; min. kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna ♪
  4.      zrnojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z zrnjem: zrnojede in žužkojede ptice ♪
  5.      zrohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo: zrohni in udari po mizi / ali bo mir, je zrohnel ● ekspr. avtomobil zrohni po cesti hrumeč se hitro premakne ♪
  6.      zrojíti  -ím stil. zrójim dov., zrójil stil. zrôjil (ȋ í, ọ́) ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: ker so slabo naredili, je zrojil; zrojiti nad kom / dajte že mir, je zrojil ● knjiž. Kranjska čbelica je zrojila izšla; ekspr. hčere še ne bodo tako hitro zrojile postale nemirne zaradi zanimanja za moške; kot ose so zrojili okoli njega začeli jezno, razdraženo tekati, skakati v velikem številu ♪
  7.      zropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč se hitro premakniti: vlak je zropotal proti predoru, po progi; voz je zropotal čez lesene mostnice / svečnik je zropotal na tla ropotajoč padel; odkrušeno kamenje je zropotalo po skalah ● ekspr. vse bo zropotalo na kup se podrlo, propadlo; ekspr. zdaj pa na delo, je zropotal glasno rekel ♪
  8.      zrumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: listje zrumeni; zaradi suše je trava zrumenela zrumenèl in zrumenél -éla -o: zrumenela hruška ♪
  9.      zrúšek  -ška m (ȗ) 1. gmota snovi, nastala ob zrušenju: zrušek je zagozdil strugo; odkopati zrušek 2. knjiž. zrušenje, zrušitev: zavarovati jamski strop pred nenadnimi zruški ♪
  10.      zrúšenje  -a s (ū) glagolnik od zrušiti: zrušenje hiše, mostu ♪
  11.      zrušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zrušiti: zrušitev mostu, zidu / zrušitev oblasti ♪
  12.      zrúšiti  -im, in zrušíti in zrúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: zrušiti hišo, obrambni zid / potres je zrušil velik del mesta porušil; pren. zrušiti temelje družbenega reda 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: zrušiti ravnotežje v naravi / zrušiti komu srečo / zrušiti nočni mir skaliti 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: to dejanje je zrušilo njegov ugled; zrušiti ideale, teorijo / zrušiti oblast ● ekspr. nasprotniki so ga zrušili mu preprečili delovanje; ekspr. zagnal se je vanj in ga zrušil na tla podrl; publ. zrušiti državni rekord preseči zrúšiti se, in zrušíti se in zrúšiti se 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose: stara hiša se je zrušila; most se je zaradi preobremenitve zrušil; ekspr. mesto se je zrušilo v prah / podporniki so popustili in premog se je zrušil / strop se je zrušil podrl, udrl; pren., ekspr. vera v pravičnost se mu je zrušila; ob tej novici se je v njej vse zrušilo 2. pasti, navadno s silo in z velike višine: kamenje se je zrušilo nanj; skala se je zrušila v dolino; publ.: helikopter se je zrušil v morje; letalo se je zrušilo takoj po vzletu; pren. skrb za družino se je zrušila nanjo; vse se mu je zrušilo na glavo 3. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v ležeči, klečeči položaj: udaril ga je, da se je zrušil; zrušiti se na kolena; mrtev se je zrušil na tla; utrujen se je zrušil na stol sesedel zrúšen -a -o: zrušen zid; zrušena hiša; bil je ves zrušen ♪
  13.      zúbelj  -blja m (ú) 1. dolg, ozek plamen: iz goreče hiše so švigali rdeči, sikajoči, visoki zublji / ekspr. ognjeni zublji so oblizovali tramovje / ekspr. zublji večerne zarje; pren. vzplamenel je zubelj upora 2. ekspr., s prilastkom močen občutek: duševna stanja od prvih erotičnih nemirov do zubljev strasti ♪
  14.      zúbeljček  -čka [bǝl] m (ū) manjšalnica od zubelj: na žerjavici so se razgorevali in ugašali prosojni zubeljčki ♪
  15.      zùm  in zúm medm. (ȕ; ȗ) posnema glas pri brenčanju: zum, mu je nad glavo zabrenčala muha / zum, zum, zum, so drveli avtomobili po avtocesti; sam.: kačji pastirji so s prijetnim zum, zum letali nad ločjem ♪
  16.      zúnaj  prisl. (ú) 1. na zunanji strani, ant. znotraj: hiša je znotraj in zunaj lepo pobeljena; zunaj kosmat kožuh 2. izraža kraj, mesto, ki ni v mejah stavbe, predmeta, ograje: ti pojdi v hišo, mi pa ostanemo zunaj; sedeli so zunaj pred bajto / nekaj stvari je zložil v omaro, druge pa pustil zunaj; ogledati si kaj zunaj in znotraj // izraža prostor, ki ni v območju zaprtega prostora: otroci so radi zunaj; zunaj je pomlad; cel dan je delal zunaj; toplo se obleci, zunaj piha // v zvezi z od izraža usmerjenost iz prostora zunaj česa: zastrli so okna, da jih ne bi od zunaj opazovali 3. izraža kraj, prostor, ki ni v območju doma, domovine: jesti zunaj; večer za večerom prebije zunaj / zunaj imajo za to stroge predpise v tujini; nastopala je na domačih odrih in zunaj; zunaj v svetu je videl mnogo zanimivega / pomoč, vmešavanje od zunaj ● pog. kaj je z njim? Saj je več časa zaprt kakor zunaj na prostosti; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago; prim. odzunaj ♪
  17.      zúnaj  predl. (ú) z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega prostora ali predmeta, ant. znotraj: imeti delo zunaj hiše; padalec je doskočil zunaj označenega kroga / te države so zunaj vojaških blokov; stanuje zunaj Ljubljane 2. publ. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega časa: ne sprejemati strank zunaj uradnih ur / zunaj sezone so cene precej nižje pred sezono in po njej 3. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega pojma: stvari se ne da postaviti zunaj časa in prostora; ta frekvenca je zunaj dosega človeškega ušesa; očitali so jim, da so zunaj glavnega toka dogodkov / izčrpali smo vse možnosti. Vse drugo je zunaj naših moči presega naše moči; biti zunaj (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; otrok se je rodil zunaj zakona je nezakonski ◊ jur. postaviti koga zunaj zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati ♪
  18.      zúnaj...  predpona v sestavljenkah (ú) za izražanje položaja a) ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora: zunajšolski, zunajzemeljski b) ki ni v mejah določenega časa: zunajsezonski c) ki ni v mejah določenega pojma: zunajblokovski, zunajzakonski ♪
  19.      zúnajblókovski  -a -o prid. (ú-ọ̑) knjiž. ki ni v bloku: zunajblokovske države / zunajblokovska politika ♪
  20.      zúnajčásen  -sna -o prid. (ú-á) knjiž. časovno neopredeljen, neodvisen od časa: njegove pesmi so zunajčasne impresije / zunajčasni, nadzgodovinski pomen klasike nadčasovni ♪
  21.      zúnajčasóven  -vna -o prid. (ú-ọ̄) knjiž. časovno neopredeljen, neodvisen od časa: zunajčasovni kostumi / večnostni, zunajčasovni dejavniki ♪
  22.      zúnajčlovéški  -a -o prid. (ú-ẹ́) knjiž. ki ni v človeku, nečloveški: zunajčloveška resničnost; zunajčloveške sile / njegova naloga je zunajčloveška nadčloveška ♪
  23.      zúnajjezikóven  -vna -o prid. (ú-ọ̄) knjiž. ki ne spada v sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: zunajjezikovni dejavniki pri priimkih; jezikovna in zunajjezikovna sredstva ♪
  24.      zúnajkŕmen  -mna -o prid. (ú-ȓ) navt., v zvezi zunajkrmni motor motor s propelerjem za pritrditev na zunanjo stran zadnjega dela čolna: proizvodnja zunajkrmnih motorjev ♪
  25.      zúnajliteráren  -rna -o prid. (ú-ȃ) knjiž. ki ni v literaturi, neliteraren: zunajliterarni vplivi; zunajliterarna resničnost ♪

   57.139 57.164 57.189 57.214 57.239 57.264 57.289 57.314 57.339 57.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA