Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (5.726-5.750)


  1.      prevóznik  -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem blaga ali ljudi: pohištvo mu je pripeljal prevoznik / to podjetje je zanesljiv prevoznik / konkurenca med železnicami, letalskimi in pomorskimi prevozniki delovnimi organizacijami, podjetji za prevoz blaga ali ljudi ♪
  2.      prevoznína  -e ž (ȋ) plačilo za prevoz: dati dvojno prevoznino; visoka prevoznina / plačati prevoznino ♪
  3.      prevózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevoznike ali prevozništvo: prevozniško podjetje / prevozniška pogodba ♪
  4.      prevózništvo  -a s (ọ̑) dejavnost prevoznikov: lotiti se prevozništva; s prevozništvom si je pridobil veliko premoženje // podjetje za prevoz potnikov ali blaga: pogoditi se s prevozništvom / avtobusno, rečno, železniško prevozništvo ♪
  5.      prevrátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od prevratnik: mlade prevratnice ♪
  6.      prevrátnik  -a m (ȃ) kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti ♪
  7.      prevrátniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevratnike: prevratniška dejavnost / prevratniški poskusi v literaturi // prevraten: pisal je prevratniške članke; prevratniške ideje ♪
  8.      prevrátništvo  -a s (ȃ) dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen ♪
  9.      prevrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prevrniti: možnost prevrnitve čolna ♪
  10.      prevrníti  in prevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje ● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; redko pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo prevŕnjen -a -o: po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj ♪
  11.      prevzdígniti  -em dov. (í ȋ) redko dvigniti, vzdigniti: prevzdignil je še eno desko in našel, kar je iskal / bolnik je prosil, naj ga prevzdignejo ♦ igr. prevzdigniti karte pri mešanju dati spodnje karte na zgornje prevzdígniti se pri dviganju česa težkega se poškodovati: prevzdignil se je pri delu; pazi, da se ne prevzdigneš ♪
  12.      prevzémnica  -e ž (ẹ̑) adm. listina, ki navaja vsebino prejete pošiljke; prejemnica: naročilnice in prevzemnice ♪
  13.      prevzémnik  -a m (ẹ̑) kdor kaj prevzame: za prevzemnika kmetije je bil določen najmlajši sin ♦ jur. prevzemnik (terjatve) oseba, na katero preide odstopljena terjatev ♪
  14.      prevzétnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. prevzetna ženska: že spet viha nos, prevzetnica ♪
  15.      prevzétnik  -a m (ẹ̑) zastar. prevzetnež: ta prevzetnik nikogar ne pogleda ♪
  16.      prezanìč  prid. neskl. (ȉ) ekspr., v povedni rabi preslab: ne prehitevaj, pot je prezanič; prisl.: ne more vstati, prezanič se počuti ♪
  17.      prezanimív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika prezanimívo prisl.: prezanimivo pripovedovati ♪
  18.      prezgódnica  -e ž (ọ̑) vet. telica, ki premlada teli: prezgodnica je zaostala v rasti ♪
  19.      prezračeválnik  -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki ♪
  20.      preživnína  -e ž (ȋ) (denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine ♪
  21.      preživnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preživnino: preživninski prispevek zakonca / reševati preživninske spore ♪
  22.      prežvekoválnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana ♪
  23.      prhnína  -e ž (í) kar nastane s prhnenjem: preperina in prhnina ♪
  24.      pŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz 2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet // ekspr. steči, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi // ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci 3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz 4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz 5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh ● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla ♪
  25.      prhútniti  -em dov. (ú ȗ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: zadeta kokoš je še nekajkrat prhutnila in poginila; labod prhutne s perutmi // prhutajoč prileteti, odleteti: jereb je prhutnil iz listja; v sobo je prhutnil netopir ♪

   5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA