Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (56.789-56.813)
- zibálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) knjiž. 1. zibelka: v materini sobi stoji stara zibalka; zibati se kot zibalka 2. gugalnica: gugati se na zibalki iz vej ♪
- zíbanje tudi zibánje -a s (í; ȃ) glagolnik od zibati: zibanje ga uspava; zibanje in guganje / zibanje otroka mu je prijetno / zibanje pri plesu ♪
- zíbati tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í) enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo ∙ evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se 1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla ♦ navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi 2. zibajoč se biti, nahajati
se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim zibáje: zibaje se oditi, se približati zibajóč -a -e: zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka zíban -a -o: ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki ♪
- zíbela in zibéla -e ž (ȋ; ẹ̑) nar. zibelka: mati se je sklonila nad zibelo ♪
- zíbelka -e [u̯k] ž (ȋ) 1. posteljica za dojenčka, narejena tako, da se lahko ziblje: narediti, zazibati zibelko; položiti otroka v zibelko 2. ekspr., z rodilnikom kraj, kjer se kaj začne: morje je zibelka življenja; zibelka človeške kulture ● knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; ekspr. od zibelke do groba od rojstva do smrti; ekspr. to mu je bilo položeno že v zibelko je dobil že v zgodnjih otroških letih ♪
- zíbka -e ž (ȋ) zibelka: stesati zibko; otrok je v zibki mirno zaspal / tu je zibka naše kulture ● pivna zibka nekdaj lesen, na spodnji strani ukrivljen predmet z vpetim pivnikom ♪
- zibljáj -a m (ȃ) krajši premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zibljaji ladje; lahni zibljaji in tresljaji ♪
- zíd -a in -ú m, mn. zidóvi (ȋ) 1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni; porušiti, sezidati zid; krogla je prebila zid; pomakniti posteljo do zida, k zidu; obesiti sliko na zid; zabiti žebelj v zid; betonski, opečnat zid; stavba z debelimi zidovi; odprtina, razpoka v zidu; bled kot zid / hišni zid; samostanski, tovarniški zidovi / čelni zid pročelje; notranji, zunanji zidovi hiše; predelni, temeljni zid; slepi zid brez oken, odprtin / obrnil se je k zidu in zaspal k steni // temu podoben samostojen objekt: parceli je ločil zid; postaviti zid okrog gnojišča; obdati,
zapreti z zidom; nizek, visok zid; vodoraven zid pred odprtino kmečke peči; gore stojijo kot zid med obema pokrajinama / obrambni, požarni, zaščitni zid; pokopališki, vrtni zid; zid proti vetru / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom / ekspr.: množica je naredila živi zid; zid strmih hribov; pren., ekspr. obdaja jo gluhi zid samote 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti zida med njima; predlagal je veliko izboljšav, a je naletel na zid niso ga poslušali, upoštevali / z oslabljenim pomenom: loči ju zid predsodkov predsodki; med njima se je vzdigoval zid nezaupanja, odtujenosti ● ekspr. govoriti zidu prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. pritisnil
ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; hoteti, riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje; ekspr. med njima je kitajski zid velika ovira, zapreka; ekspr. naveličan je mestnih zidov življenja v mestu; ekspr. vedno je želel imeti svoje štiri zidove bivališče, dom; ekspr. okrog sebe je sezidal visok zid postal je nedostopen; prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka; gluh je kot zid popolnoma, zelo ◊ arhit. kiklopski zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami; grad. ojačevalni zid ki povzroča večjo nosilnost; podporni zid ki preprečuje premik zemlje, materiala; polnilni zid s
katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; teh. nosilni zid ♪
- zidák -a m (á) izdelek, navadno iz gline, za zidanje: zidar je položil, poravnal zidake; zid iz rdečih zidakov / betonski, opečni zidak; polni, votli zidak; dvakrat žgani zidak ♦ grad. elektrofiltrski zidak iz elektrofiltrskega pepela z dodatki apna in azbesta; klinkerski zidak ♪
- zídanje tudi zidánje -a s (í; ȃ) 1. glagolnik od zidati: zidanje lepo napreduje; zidanje brez malte, z malto / ukvarjati se z zidanjem / zidanje hiše; zidanje oboka je zamudno 2. kar je sezidano, zgrajeno: zidanje je obrnjeno proti jugu; novo, veliko zidanje ♪
- zidár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z zidanjem: bil je dober zidar; pomagati, streči zidarjem / priučeni zidar / pog. jutri bomo imeli zidarje bodo prišli k nam zidarji, da bodo začeli zidati, graditi ♪
- zidárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na zidarje ali zidarstvo: zidarsko delo / zidarski mojster, pomočnik / zidarska žlica; zidarsko kladivo ♦ grad. zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; obrt. zidarski izravnalnik priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine ♪
- zídati tudi zidáti -am nedov. (í á í) 1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja: začeli so zidati; zidati na betonske temelje; zidati s kamnom, z opeko; ta zidar dobro, hitro zida / zidati hišo, skladišče; zidati peč / ekspr. kdaj boste začeli zidati? Jutri, če pridejo zidarji kdaj se bo pri vas začela zidava, gradnja; pog. cerkev je zidal znani arhitekt naredil zanjo načrte, vodil gradnjo; ekspr. občina bo zidala šolo v svoji režiji s svojimi sredstvi in delavci; pog. zidala bosta gradila bosta svojo hišo; brezoseb. tisti čas se je veliko zidalo / zidati zid 2. ekspr. sestavljati, tvoriti celoto iz delov; graditi: avtor zida stavek pregledno in smiselno; zidati svoj filozofski sistem 3. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč;
graditi: svoje pesmi zida na ljudskem izročilu; zidati družbo na demokratičnih temeljih ● začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; publ. zidati na človeka upati, da bo kaj dosegel; zaupati vanj; knjiž. zidati na skalo ustvarjati kaj na dovolj zanesljivi, trdni osnovi zídan -a -o: zidani štedilnik; spodnji del hiše je zidan, zgornji pa lesen; v dve nadstropji zidana stavba dvonadstropna ♪
- zidáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od zidati: zidava dobro napreduje; letnica zidave je označena na pročelju; dovoljenje za zidavo / hiša je lepe zidave lepo zidana 2. redko kar je sezidano, zgrajeno: ustavil se je pred visoko opečno zidavo ♪
- zidealizírati -am dov. (ȋ) narediti, prikazati kaj boljše in lepše, kot je: pisatelj je zidealiziral svoje junake / zidealizirati resničnost zidealizíran -a -o: zidealizirano kmečko življenje ♪
- zídec -dca m (ȋ) 1. manjšalnica od zid: ograditi vrt z zidcem / ded je hranil časopise na okenskem zidcu zidani polici pod oknom; zidec pri peči zapeček 2. arhit. iz stene izstopajoči del zidu za okras: pročelje je polno zidcev in drugih okraskov; zobčasti zidci in stolpiči nadzidki / venčni zidec ki oklepa stavbo ♪
- zídek -dka m (ȋ) manjšalnica od zid: podreti zidek / pašniki so ograjeni s kamnitimi zidki / nizek okenski zidek zidana polica pod oknom; ded je zlezel na topli zidek zapeček ♪
- zíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zid: zidni omet; zidna ploskev / zidna razpoka, vdolbina; zidna vlaga / zidni vijak; zidni vložek; zidne barve; strešna in zidna opeka / zidni časopis stenski časopis ♦ teh. zidna konzola; um. zidno slikarstvo stensko slikarstvo ♪
- zidína -e ž (í) 1. nav. mn., star. zid, zidovje: porušiti, preplezati zidine trdnjave; grajske zidine; kamnite, vlažne zidine starega samostana / mesto je bilo obdano z jarki in zidinami 2. nar. prekmursko zidana hiša: to je edina zidina v vasi ♪
- zidóvje -a s (ọ̑) več zidov, zidovi: zidovje poka, se ruši; debelo, kamnito zidovje; zidovje starega gradu / mesto je obkrožalo visoko zidovje obzidje ♪
- zigóta tudi cigóta -e ž (ọ̑) biol. celica, ki nastane pri združitvi dveh spolnih celic, spojek ♪
- zigrávati -am nedov. (ȃ) star. vzigravati: mišice mu zigravajo / srce ji je začelo hitreje zigravati biti / v očeh mu zigrava poreden smeh / konj ni divji, samo zigrava se / otroci se zigravajo na dvorišču ♪
- zijálo -a s (á) 1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto 2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta 3. slabš. kdor zelo glasno, hrupno govori: tega zijala ne morem poslušati ● ekspr. kazati zijala komu, za kom s široko odprtimi usti, moljenjem jezika iz ust kazati omalovaževanje, nasprotovanje; ekspr. pasti, prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj ♪
- zijálost -i ž (á) slabš. lastnost, značilnost zijalastega človeka: zaradi svoje zijalosti ni bil priljubljen ♪
- zijánje -a s (ȃ) glagolnik od zijati: zijanje razpok v zemlji / čas si je preganjal z zijanjem naokrog / izza stene se sliši zijanje ♪
56.664 56.689 56.714 56.739 56.764 56.789 56.814 56.839 56.864 56.889