Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (5.576-5.600)


  1.      preizkuševálnica  tudi preskuševálnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se kaj preizkuša: preizkuševalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkuševalnice / ekspr. preizkuševalnica za trdnost živcev ♪
  2.      preizkuševálnik  tudi preskuševálnik -a m (ȃ) naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik ♦ elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti ♪
  3.      prejásniti  -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ȃ; ȋ í) knjiž., redko prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o: vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost ♪
  4.      prejémnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki kaj prejme: prejemnica pošiljke ♦ adm. listina, ki navaja vsebino prejete pošiljke ♪
  5.      prejémnik  -a m (ẹ̑) kdor kaj prejme: manjka še podpis prejemnika / prejemnik nagrade dobitnik // knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis: prejemnik dokumenta ♪
  6.      prekajenína  -e ž (í) knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini ♪
  7.      prekajeválnica  -e ž (ȃ) prostor za prekajevanje mesa: vzeti meso iz prekajevalnice; dati klobase v prekajevalnico ♪
  8.      prekániti  -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti ♪
  9.      prekápnica  -e ž (ȃ) knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica ♪
  10.      prekinítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
  11.      prekíniti  -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
  12.      prekleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) prikleniti drugam, na drugo mesto: živino prekleniti k drugim jaslim ♪
  13.      preklétnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prekletnik: je pač prekletnica in zavrženka / kot psovka molči, prekletnica ♪
  14.      preklétnik  -a m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor je preklet: sem pač berač in prekletnik / prekletniki usode 2. ekspr. malovreden, ničvreden človek: ta prekletnik ima denar in njo, jaz pa nič 3. zastar. sovražnik, nasprotnik: danes prekletniki še niso napadli ♪
  15.      preklópnik  -a m (ọ̑) elektr. priprava za preklapljanje električnih tokokrogov: izdelati, namestiti preklopnik / elektronski, kanalni preklopnik; preklopnik hitrosti priprava, ki omogoča stopenjsko spreminjanje hitrosti pri vrtenju elektromotorja ♪
  16.      prekomórnik  -a m (ọ̑) knjiž. ladja, ki vozi čez morje: vkrcati se na prekomornik; kapitan velikega prekomornika ♪
  17.      prekomponírati  -am dov. (ȋ) knjiž. preoblikovati, predelati: umetnik po potrebi prekomponira motiv prekomponíran -a -o: baročno prekomponiran kip ◊ muz. prekomponirani samospev samospev, komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo ♪
  18.      prekopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju: preorano površino obdelati s prekopalnikom / motorni prekopalnik ♪
  19.      prekopícniti  -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prekopicniti koga v sneg; sunil ga je, da se je prekopicnil; od veselja se je prekopicnil po bregu / ekspr. voz se je prekopicnil prevrnil ♪
  20.      prekopnína  -e ž (ȋ) zemeljska površina, na kateri je sneg skopnel: po hribih so se že videle prekopnine ♪
  21.      prekreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: sprijazniti se moraš s tem, ker se ne da prekreniti; do zime se bo že kaj prekrenilo ∙ knjiž. prekreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem ♪
  22.      prekrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ta dan je bil zanj pomembna prekretnica; poudariti dogodke, ki pomenijo prekretnice v zgodovini naroda ♪
  23.      prekúcnik  -a m (ȗ) tovorni avtomobil z nagibnim kesonom: kupiti nov prekucnik ♪
  24.      prekúcniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. prevrniti: prekucniti stol; čoln se je prekucnil / močen sunek ga je prekucnil v morje; prekucnil se je v sneg // na hitro spremeniti, predrugačiti: prekucniti družbeni red; mislil je, da bo prekucnil ves svet prekúcnjen -a -o: prekucnjene sani ♪
  25.      prelékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. pretegniti: vstal je in preleknil svoje ude; zazehal je in se preleknil ♪

   5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA