Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (52.864-52.888)


  1.      vékarica  -e ž (ẹ̄) nižje pog. budilka: naviti vekarico / drdranje vekarice ♪
  2.      vékati  -am nedov., tudi vekájte; tudi vekála (ẹ́) nar. (glasno) jokati: v sobi veka otrok; ob slovesu je vekala; vekal je kakor otrok močno, brez obvladovanja / vekala je za starimi časi žalovala ♦ lov. zajec veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi vekajóč -a -e: vekajoč otrok ♪
  3.      véko  -a s (ẹ̄) zastar. veka: utripati z veki; trepalnice na veku ♪
  4.      vékomaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca: materija obstaja vekomaj / v krščanstvu Bog je vekomaj 2. izraža, da kako dejanje, stanje nima konca: nihče ne živi vekomaj / tako bo do vekomaj; to bo ostalo na vekomaj neznano / v krščanstvu: kdor veruje, vekomaj ne bo umrl; biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen 3. ekspr., v zvezi z od izraža trajanje kakega dejstva, ki nima začetka: človek je živel od vekomaj / zemlja, od vekomaj do vekomaj naša mati // izraža trajanje kakega dejanja, dogodka, kolikor daleč sega človeški spomin: tega se človeštvo vekomaj boji / tako ravna oblast od vekomaj 4. izraža, da kako dejanje, dogajanje traja časovno neomejeno brez prekinitve: narava se vekomaj spreminja; v pravljicah tam je vekomaj pomlad 5. ekspr. izraža trajanje kakega dejanja, stanja do konca življenja, obstajanja koga: vekomaj sta si ostala zvesta; dogodka se bom spominjal vekomaj / biti dolžnik komu na vekomaj, za vekomaj // v zvezi z na, za izraža, da se kako stanje v času po uresničitvi določenega dejanja ne ponovi: država je to ozemlje izgubila za vekomaj; za vekomaj se posloviti od šole / zbogom za vekomaj / sonce svobode nam ne ugasne na vekomaj; sam.: naj se ta trenutek raztegne v vekomaj ♪
  5.      vekovéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik ♪
  6.      vékoven  in vekóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) zastar. 1. veke dolg, trajajoč: vekoven razvoj živalstva 2. večen: vekovni boj človeštva s smrtjo ♪
  7.      vekovít  -a -o prid. (ȋ) star. 1. veke dolg, trajajoč: vekovito izročilo 2. večen: vekovito bitje / vekovito življenje / negibne, vekovite gore / vekoviti zakoni sveta 3. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva; epohalen: vekoviti dosežki; odkritje vekovite vrednosti ♪
  8.      véktor  -ja m (ẹ́) fiz., mat. količina, določena z absolutno vrednostjo in smerjo: množenje, seštevanje vektorjev; vektor hitrosti; usmerjenost, velikost vektorja / komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer; paralelogram vektorjev paralelogram, s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektor ◊ geom. ničelni vektor z absolutno vrednostjo nič; radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema; psih. vektor sila, ki povzroča duševno gibanje ♪
  9.      vél  in vèl véla -o [veu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke 2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož 3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota ● ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila vélo prisl.: velo se upogibati; prim. veniti ♪
  10.      velár  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik: velari g, h, k ♪
  11.      veláren  -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben: velarna zapora / velarni l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu, trdi l ♪
  12.      vèlb  vélba m (ȅ ẹ́) nižje pog. obok: sezidati velb; viseti pod velbom ♪
  13.      velblódar  -ja m (ọ̑) kdor goni, vodi velbloda: velblodarji so priganjali velblode ♪
  14.      vele... 2 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na velik: veleblagovnica, veletovarnar; velelisten, velemesten ♪
  15.      vèleburžoazíja  -e ž (ȅ-ȋ) v kapitalizmu lastniki veliko proizvajalnih sredstev: kapital veleburžoazije ♪
  16.      velecénjen  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. zelo cenjen, spoštovan: slavnostni sprejem velecenjenih gostov / v vljudnostnem nagovoru velecenjene poslušalke in poslušalci ♪
  17.      vèlecvéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) bot. ki ima velike cvete: velecvetne rastline / velecvetni divjakovec, lučnik; velecvetni popčki spomladanska torilnica; velecvetna magnolija ♪
  18.      vèledogódek  -dka m (ȅ-ọ̑) ekspr. velik, pomemben dogodek: podpis mirovne pogodbe je bil veledogodek; športni veledogodek ♪
  19.      vèledržáven  -vna -o (ȅ-á) pridevnik od veledržava: veledržavna moč ♪
  20.      vèleindustriálec  -lca m (ȅ-ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik ali solastnik enega ali več velikih industrijskih podjetij, tovarn: veleindustrialci in veleposestniki ♪
  21.      vèleizdája  -e ž (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države: to dejanje je veleizdaja; biti obtožen veleizdaje / dejanje veleizdaje ♪
  22.      vèleizdajálec  -lca [u̯c] m (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje: obsoditi veleizdajalca ♪
  23.      vèlejádro  -a s (ȅ-ā) navt. največje, spodnje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; veliko jadro: razviti velejadro ♪
  24.      vèlekapitál  -a m (ȅ-ȃ) v kapitalizmu lastniki velikega kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: koristi velekapitala / mednarodni velekapital ♪
  25.      vèlekapitalíst  -a m (ȅ-ȋ) v kapitalizmu kapitalist, ki je lastnik velikega kapitala: dobički velekapitalistov ♪

   52.739 52.764 52.789 52.814 52.839 52.864 52.889 52.914 52.939 52.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA