Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (52.439-52.463)


  1.      uzakónjenje  -a s (ọ̑) glagolnik od uzakoniti: uzakonjenje šolske obveznosti / uzakonjenje nove oblasti / uzakonjenje pravopisnih pravil ♪
  2.      uzánca  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. jur. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance // zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti 2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance ♪
  3.      uzavéstiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj sestavina zavesti: uzavestiti kako idejo, izraz; uzavestiti komu drugačna načela // narediti, povzročiti, da se kdo česa zave: uzavestiti (si) delo, pomen slavljenca 2. narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: uzavestiti bralce, ljudi uzavéstiti se postati zaveden: narod se je uzavestil uzavéščen -a -o: to dogajanje v ljudeh še ni uzaveščeno ♪
  4.      uzavéščati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. delati, povzročati, da postane kaj sestavina zavesti: uzaveščati nove ideje; knjižni jezik je treba ljudem uzaveščati uzavéščati se postajati zaveden: narodnostno se uzaveščati ♪
  5.      úzda  -e ž (ū) priprava iz brzde in jermenov, ki se da konju na glavo, da se lahko vodi: nadeti uzdo; držati, prijeti, voditi konja za uzdo ● ekspr. natakniti komu uzdo omejiti ga v svobodnem ravnanju, vedenju; ekspr. zna se držati, imeti na uzdi obvladati ◊ navt. uzda jadra vrv, s katero se priteguje ali popušča deblo pri jadranju; uzda krmilne naprave drog, veriga ali jeklena vrv, ki povezuje krmilno kolo s krmilom ♪
  6.      úzdati  -am nedov. (ȗ) 1. nadevati, nameščati uzdo: uzdati konja, mulo 2. zadrževati z uzdo: vozniki so previdno spuščali vozove po klancu in uzdali konje; pren. uzdati samega sebe ♪
  7.      uzímiti  -im dov. (í ȋ) agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: uzimiti sadje, zelenjavo; uzimiti v klet; uzimiti na prostem ♦ čeb. uzimiti čebele, panj ♪
  8.      uzímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od uzimiti: uzimljenje sadja ♪
  9.      uzimovánje  -a s (ȃ) glagolnik od uzimovati: uzimovanje zelenjave / uzimovanje čebel ♪
  10.      uzimováti  -újem nedov. (á ȗ) agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: uzimovati zelenjavo ♦ čeb. uzimovati čebele ♪
  11.      uzuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. navaden, običajen: uzualna razlaga / uzualni ljudje ♪
  12.      uzurpácija  -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev: uzurpacija oblasti, vladanja / uzurpacija kraljestva ♪
  13.      uzurpátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast: upreti se uzurpatorju / uzurpator oblasti ♪
  14.      uzurpátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uzurpatorje: uzurpatorska oblast / uzurpatorsko spreminjanje skupne lastnine v zasebno ♪
  15.      uzurpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti: uzurpirati oblast; uzurpirati (si) vodstvo ∙ knjiž., ekspr. uzurpiral si je moj sedež ga samovoljno zasedel uzurpíran -a -o: uzurpirane pravice ♪
  16.      úzus  -a m (ȗ) 1. knjiž. navada, običaj: mednarodna izmenjava teh podatkov je že uzus 2. lingv. splošna raba: pri določanju stilnih značilnosti besed upošteva slovar tudi uzus / jezikovni, knjižni uzus ♪
  17.      užágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem raniti, poškodovati: odmakni se, da te ne užagam užágati se zmotiti se pri žaganju: užagati se za nekaj centimetrov ♪
  18.      užalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od užaliti: pozabiti užalitev ♪
  19.      užalíti  in užáliti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga: užalili so ga, ker ga niso povabili; da jih ne bi užalil, je darilo sprejel; s svojo odločitvijo užaliti koga / užaliti čast, ponos koga prizadeti // z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročiti čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje bi vsakogar užalilo 2. zastar. užalostiti: njegova nesreča je užalila tudi sosede; užalila se je, ker ga ni bilo / srce se mu je užalilo užalíti se in užáliti se nar. primorsko postati užaljen: tako nevljudno so mu povedali, da se je užalil; ponosen je, zato se hitro užali / saj se ne boste užalili, če povem naravnost ● zastar. užalilo se ji je in orosile so se ji oči postala je otožna, ganjena; zastar. užalilo se mu je po njih stožilo se mu je; zastar. užalilo se mu je, da ni shranil potrdila postalo mu je žal užáljen -a -o: užaljen človek; biti, oditi užaljen; užaljen v svojih čustvih; užaljena čast; ekspr. užaljeno samoljubje / kot opravičilo ne bodite užaljeni, če vas nekaj vprašam; prisl.: užaljeno gledati, molčati ♪
  20.      užáljenost  -i ž (ȃ) stanje užaljenega človeka: užaljenost ga je minila; premagati, prikrivati užaljenost; molčati iz užaljenosti / povedati z užaljenostjo ♪
  21.      užéti  užánjem dov., nam. užét in užèt (ẹ́ á) pri žetju raniti, poškodovati: užeti zajca; pazi, da se ne užanješ ♪
  22.      užgáti  užgèm dov., užgál (á ȅ) ekspr. 1. močno udariti: užgati fanta; užgati po hrbtu, ustih; užgati po konjih; užgati z bičem, s pestjo // pog. začeti močno streljati: prislonil je puško in užgal / izza grmovja je užgal mitraljez; topovi so spet užgali po mestu 2. pog., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: užgati jo proti domu; hotel jo je užgati čez plot ● ekspr. užgati pesem vneto, ognjevito zapeti ♪
  23.      užígati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. močno udarjati, tepsti: užigati ujetnika; užigati po hrbtu; užigati z bičem, gumijevko // pog. močno streljati: strelci spet užigajo po sovražniku; užigati z brzostrelko / topovi užigajo po naselju ● ekspr. godci spet užigajo vneto, ognjevito igrajo ♪
  24.      užítek  -tka m (ȋ) 1. občutek telesnega, duševnega ugodja: čutiti, imeti užitek ob čem; vzbujati užitek; drhteti od užitka; z užitkom gledati kaj / estetski, spolni, športni, telesni užitek / hoja mi je v velik užitek / ekspr. užitek neskaljenega miru // kar vzbuja, povzroča tak občutek: odpovedati se kakemu užitku; ekspr. hlastati za užitki; ekspr. zemeljski užitki; cigarete, pijača in drugi užitki / delo, igranje mu je užitek; vožnja je postala užitek // v povedni rabi, z nedoločnikom izraža ugodje ob dejanju, kot ga izraža nedoločnik: užitek je hoditi skozi pomladni gozd; poslušati njeno petje je užitek 2. jur. služnostna pravica uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: izgovoriti, pridržati si užitek; užitek gozda, zemljišča / dosmrtni užitek; nepravi užitek katerega predmet je potrošna stvar // služnostna uporaba stvari: dati hišo, kmetijo v užitek; imeti pravico do užitka ♪
  25.      užíten  -tna -o prid., užítnejši (í ȋ) 1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen 2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman ● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja ◊ agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; jur. užitna pravica uživalna pravica ♪

   52.314 52.339 52.364 52.389 52.414 52.439 52.464 52.489 52.514 52.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA