Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (5.201-5.225)


  1.      popolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) star. izpopolnitev: popolnitev priprave / popolnitev vojaške enote z novimi vojaki; popolnitev navedb / prizadeval si je za svojo popolnitev ♪
  2.      popolníti  in popólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) star. izpopolniti: popolniti pripravo, stroj / vojska je popolnila izgube s prostovoljci; na zaslišanju je svoje navedbe še popolnil; popolniti zaloge / pozneje sem svoje znanje še popolnil ♪
  3.      popótnica  -e ž (ọ̑) 1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje // star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico 2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica 3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica ∙ vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu ♪
  4.      popótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  5.      popótništvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih nemirnega popotništva se je naselil v našem mestu; motiv popotništva / pisateljevo bohemstvo in popotništvo ♪
  6.      popravljálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) obrat, delavnica za popravljanje: popravljalnica radijskih aparatov, čevljev, dežnikov, smuči; popravljalnica za kmetijske stroje ♪
  7.      pòprázničen  -čna -o prid. (ȍ-á) nanašajoč se na čas po prazniku: popraznično razpoloženje / prvi popraznični dan ♪
  8.      popréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. povprečna ženska: toliko blaga porabi poprečnica za krilo 2. knjiž. prečnica: križ z eno daljšo in dvema krajšima poprečnicama / iti po poprečnici po bližnjici ♪
  9.      popréčnik  -a m (ẹ̑) ekspr. povprečen človek: navaden poprečnik tega ne bo razumel ♪
  10.      pôprnica  -e ž (ȏ) posodica za poper: postaviti poprnico na mizo ♪
  11.      popŕsnica  -e ž (ȓ) anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj: poškodba poprsnice ♪
  12.      popŕsničen  -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na poprsnico: poprsnično vnetje / poprsnična votlina votlina med pljučno in rebrno mreno ♪
  13.      popŕsnik  -a m (ȓ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: naškrobljen poprsnik ♪
  14.      poprtník  -a m (í) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik ♪
  15.      porábnik  -a m (ȃ) 1. kdor kaj porablja: napeljati vodo do porabnikov; dobra preskrba porabnikov z mlekom, poljedelskimi pridelki // publ. uporabnik: porabnikov knjig ni veliko 2. elektr. naprava, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo: priključiti nekaj novih porabnikov; hladilnik, štedilnik in drugi porabniki ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom ♪
  16.      porábniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na porabnike ali porabništvo: porabniška energija / porabniška družba / pridelke so vozili v večja porabniška središča / slabš. porabniška miselnost ♪
  17.      porábništvo  -a s (ȃ) pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: širjenje porabništva ♪
  18.      poravnálnik  -a m (ȃ) les. skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev: poravnalnik in debelinski skobeljnik ♪
  19.      porébrnica  tudi porêbrnica -e ž (ẹ̑; ȇ) anat. mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj: popljučnica in porebrnica ♪
  20.      poréčnik  -a m (ẹ̑) bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma ♪
  21.      porédnica  -e ž (ẹ̑) poredna ženska: porednica se je veselo zasmejala; kako naj ukrotimo to porednico / kot nagovor kaj pa si spet naredila, porednica poredna ♪
  22.      porezílnik  -a m (ȋ) vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik ♪
  23.      porimljániti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj rimsko, latinsko: porimljaniti osvojena ozemlja ♪
  24.      poríniti  -em dov. (í ȋ) 1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil // s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel 2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel 3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni // navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam naj ga porinejo, pa so ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to ● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol porínjen -a -o: naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori ♪
  25.      poróčnik  -a m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od podporočnika, ali nosilec tega čina: kapitani in poročniki / napredovati v poročnika ♦ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina; voj. poročnik najnižji oficirski čin v mornarici, ali nosilec tega čina; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ♪

   5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA