Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (5.051-5.075)


  1.      poledenítven  -a -o (ȋ) pridevnik od poledenitev: poledenitvena doba ♪
  2.      poleníti  -ím dov., tudi poléni; polénil (ȋ í) 1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo 2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni ♪
  3.      polglásnik  -a [u̯g] m (ȃ) lingv. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki // znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik ♪
  4.      poliakrílnitríl  -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za umetna vlakna ♪
  5.      poliakrílnitrílen  -lna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od poliakrilnitril: poliakrilnitrilna vlakna ♪
  6.      polifoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
  7.      poliklíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na polikliniko: poliklinično zdravljenje / poliklinična mreža ♪
  8.      poliklínika  -e ž (í) zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na specialistične preglede in zdravljenje: oditi na polikliniko / šolska poliklinika; nezgodni oddelek poliklinike ♪
  9.      polírnica  -e ž (ȋ) obrat za poliranje: nesreča v polirnici ♪
  10.      politéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
  11.      politéhnik  -a m (ẹ́) v nekaterih deželah slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik ♪
  12.      politéhnika  -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪
  13.      politéhniški  -a -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški: politehniški študij ♪
  14.      poliviníl  -a m (ȋ) poljud. izdelek, zlasti folija iz polivinilklorida: prevleči sedeže s polivinilom; koledar, vezan v polivinil / polivinil, podolit in druge talne obloge; neskl. pril.: polivinil vrečka ♪
  15.      polivinílast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz polivinila: polivinilasta vrečka ♪
  16.      polivinílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polivinil: polivinilna snov / polivinilna vrečka ♪
  17.      polivinílkloríd  -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo folij, umetnih vlaken, umetnega usnja ♪
  18.      polivinílkloríden  -dna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od polivinilklorid: polivinilkloridna vlakna ♪
  19.      polivinílski  -a -o prid. (ȋ) ki je iz polivinila: polivinilska cev, vrečka ♪
  20.      poljánica  -e ž (á) manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici ♪
  21.      pólknica  in pôlknica -e ž (ọ̄; ō) nav. mn., pog. naoknica, oknica: pripreti, zapreti polknice; okna z zelenimi polknicami / polknice kioska ♪
  22.      pólkoloniálen  -lna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȃ) po določenih lastnostih, značilnostih podoben kolonialnemu: polkolonialna država / polkolonialna odvisnost ♪
  23.      pólkoloníja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) država, dežela, ki je po določenih lastnostih, značilnostih podobna koloniji: to deželo, državo so hoteli spremeniti v polkolonijo / polkolonija tujih monopolov ♪
  24.      polkóvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od polkovnik: sanitetna polkovnica 2. star. polkovnikova žena ♪
  25.      polkóvnik  -a m (ọ̑) najvišji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik / napredovati v polkovnika / čin polkovnika ♪

   4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA