Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (49.489-49.513)
- štropotánje -a s (ȃ) glagolnik od štropotati: štropotanje dežja; štropotanje vode ♪
- štrtínjak -a m (ȋ) nar. 1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina 2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki ♪
- štrúčica -e ž (ú) manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla ♪
- štrúčka -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko ♪
- štrúdelj -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj ♪
- štrúkelj -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji ♪
- štrúkeljc -a [kǝl] m (ȗ) manjšalnica od štrukelj: speči štrukeljce ♪
- štrúkeljček -čka [kǝl] m (ȗ) manjšalnica od štrukelj: spekla je štrukeljčke // ekspr. debel otrok, zlasti majhen: rdečeličen štrukeljček ♪
- štrúkljev -a -o (ú) pridevnik od štrukelj: štrukljeva rezina ♪
- štrúks -a m (ȗ) tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače: jahalne hlače iz štruksa // vezava, ki daje tkanini izrazite navadno ozke proge: tkati v štruksu ♪
- štúc -a m (ȗ) nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca ♪
- študènt -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, ẹ́) 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent 2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent ♪
- študentaríja -e ž (ȋ) ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic ♪
- študêntek in študéntek -tka m (ē; ẹ̄) iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek ♪
- študêntski in študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na študente: študentski dom; študentske organizacije; študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis ♪
- štúdij -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij pri katerem se smejo delati izpiti brez rednega obiskovanja predavanj; podiplomski, specialistični študij; študij ob delu ∙ ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje ♦ šol. študij na drugi stopnji do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi 2. glagolnik od študirati: ta mesec je namenil za študij; naporen študij / študij starih listin ♪
- štúdija -e ž (ú) 1. krajše znanstveno delo: napisati študijo; kritična, primerjalna študija; sociološka študija; študija o povojni dramatiki; podatki iz študije; monografije, študije in razprave / študija je pokazala stanje v kmetijstvu / publ. longitudinalna študija ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi; spremna študija h knjigi 2. um. risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo: krajinska študija; študija roke / študija glave v glini / pripravljalna študija ◊ šah. umetno narejena pozicija z zahtevo, da se doseže zmaga, remi ♪
- štúdije -dij ž mn. (ú ȗ) študij: končati študije / filozofske študije; univerzitetne študije ♪
- štúdijski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine ♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati ♪
- študíranje -a s (ȋ) glagolnik od študirati: omogočiti komu študiranje / študiranje tehnike / biti utrujen od študiranja / študiranje narave / po dolgem ogledovanju in študiranju se je lotil dela ♪
- študírati -am nedov. (ȋ) 1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika // preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat 2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira // preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico // preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; natihem ga je
študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, namerava ● ekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala študirajóč -a -e: študirajoča mladina študíran -a -o 1. deležnik od študirati: dolgo študiran načrt 2. izobražen, šolan: pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek / je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi ♪
- štúk -a m (ȗ) um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur: narediti na stropu venec iz štuka ∙ žarg., um. s štukom okrašena jedilnica s štukaturami ♪
- štùk štúka m (ȕ ú) nižje pog. nadstropje: stanuje v tretjem štuku ♪
- štúka -e ž (ú) žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec: štuke so v strmem letu metale bombe; tuljenje štuk ♪
- štukatêrski -a -o (ȇ) pridevnik od štukater: štukaterska dela ♪
49.364 49.389 49.414 49.439 49.464 49.489 49.514 49.539 49.564 49.589