Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (49.089-49.113)
- škrlúpar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak ♪
- škrób -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah ◊ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih ♪
- škrobárna -e ž (ȃ) tovarna škroba: delavec v škrobarni ♪
- škróbati -am nedov. (ọ̑) redko škrobiti: škrobati ovratnike škróban -a -o: škrobana tkanina ♪
- škróben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ♪
- škrobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj ♪
- škróbiti -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo ♪
- škróbljenje -a s (ọ̄) glagolnik od škrobiti: škrobljenje perila; škrobljenje in likanje ♪
- škrobotánje -a s (ȃ) glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic ♪
- škrobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež ♪
- škrobôtec -tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec ♪
- škrobovína -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga ♪
- škrofulózen -zna -o prid. (ọ̑) med. skrofulozen: škrofulozni bolniki ♪
- škropílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škropljenje: škropilno sredstvo / škropilni avtomobil; škropilni stroj škropilnik ♪
- škropíti -ím nedov. (ȋ í) 1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico; škropiti koga v obraz; škropiti komu čelo z vodo; škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo; brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele 3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje; škropiti krompir; škropiti proti plesni; škropiti z modro galico 4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je
škropil dež 5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo ● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanje škropèč -éča -e: govoril je, škropeč slino na vse strani škropljèn -êna -o: škropljeno drevje ♪
- škropívo -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja ♪
- škropljênje -a s (é) glagolnik od škropiti: takrat je bilo potrebno škropljenje ulic / škropljenje sadnega drevja; sredstvo za škropljenje ♪
- škropòt -ôta m (ȍ ó) glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja ♪
- škropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež ♪
- škrpèt -êta in škrpét -a m (ȅ é; ẹ̑) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku // čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete ♪
- škrpêta -e ž (ȇ) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil ♪
- škrpêtelj -tlja tudi -na [tǝl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki ♪
- škrpíca -e ž (í) knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak) ♪
- škŕt -a m (ȓ) 1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti 2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob ♪
- škŕt medm. (ȓ) posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt ♪
48.964 48.989 49.014 49.039 49.064 49.089 49.114 49.139 49.164 49.189