Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (4.901-4.925)



  1.      podjezíčnica  -e ž () biol. kost, na katero so pripeti obloki škržnega ogrodja: prožna podjezičnica; podjezičnica in jezikočeljustnica
  2.      podkápnica  -e ž () nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar)
  3.      podkolénica  tudi podkoleca -e ž (ẹ̑; í) knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju
  4.      podkóvnik  -a m (ọ̑) vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki
  5.      podkupna  -e ž () kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje: dati, ponuditi podkupnino; obsojen je bil zaradi poneverbe in sprejemanja podkupnine
  6.      podláhtnica  -e ž () anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica
  7.      podláktnica  -e ž () anat. podlahtnica
  8.      podlésnica  -e ž (ẹ̑) bot. praprot z usnjatimi in navadno zimzelenimi listi, Polystichum
  9.      podlóžnik  -a m (ọ̑) 1. do odprave tlačanstva kdor ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: grajski, samostanski podložniki; podložniki in svobodnjaki 2. v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: bil je pravičen vladar svojim podložnikom / ekspr. šef in njegovi podložniki podrejeni
  10.      podlóžniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na podložnike ali podložništvo: podložniške dajatve / podložniški odnosi / izpolnjevati podložniške dolžnosti do cesarja ♦ zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu 2. ekspr. pretirano pokoren, poslušen: prezirati podložniške uradnike / otresti se podložniškega duha
  11.      podlóžništvo  -a s (ọ̑) do odprave tlačanstva obstajanje podložnikov: nastanek, odprava podložništva; suženjstvo in podložništvo ● ekspr. ekonomsko podložništvo mezdnega delavca ekonomska podrejenost, odvisnost; ekspr. satira na narodno podložništvo pokornost, poslušnost
  12.      podmakti  in podmákniti -em dov. ( á) pomakniti, dati pod kaj: pod noge ji je podmaknil pručko
  13.      podmétenica  -e ž (ẹ̑) gastr. močniku podobna jed, znana zlasti v Idriji: jesti, skuhati podmetenico
  14.      podmirati  -am dov. () 1. položiti, nastaviti mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: podminirati cesto, most / podminirati železniško postajo 2. publ. narediti, povzročiti, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: podminirati pogajanja / z novimi idejami podminirati meščansko družbo podmiran -a -o: železniška proga je bila podminirana
  15.      podmórnica  -e ž (ọ̑) vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila sovražnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica
  16.      podmórničar  -ja m (ọ̑) kdor je zaposlen na podmornici: postati podmorničar; življenje podmorničarjev
  17.      podmórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podmornico: podmorniška flota; podmorniška posadka / podmorniška bitka
  18.      pòdnačêlnik  -a m (-) nekdaj namestnik načelnika: izvoliti podnačelnika gasilskega društva
  19.      pòdnajémnica  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od podnajemnik: oddati sobo podnajemnici
  20.      pòdnajémnik  -a m (-ẹ̑) kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice: oddajati sobe podnajemnikom
  21.      pòdnajémniški  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na podnajemnike: podnajemniška soba / podnajemniško razmerje
  22.      pòdnarédnik  in pòdnárednik -a m (-ẹ̑; -á) v stari Jugoslaviji najnižji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kaplar in podnarednik
  23.      podnévnik  -a m (ẹ̑) zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji podnevniki
  24.      pódnica  -e ž (ọ̄) deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice ♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča // nav. mn., redko pod: pometati podnice; tolči s petami ob podnice / škripanje podnic
  25.      podnóžnica  -e ž (ọ̑) knjiž. majhna nizka klop, navadno za pod noge; podnožnik: pristavila je podnožnico, da bi dosegla na omaro; imeti noge na podnožnici ◊ navt. prečna letev v čolnu, na katero veslač opira noge pri veslanju

   4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA