Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (48.889-48.913)



  1.      šibíti se  -ím se nedov. ( í) 1. upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena: ni hotel stati na deski, ker se je preveč šibila / veje so se šibile od obilnega sadja; brv se šibi pod našo težo / ekspr. šibiti se pod nahrbtnikom // ekspr. izraža, da se kaj pojavlja v veliki količini: miza se je šibila od dobrot; stojnice se šibijo pod razstavljenimi predmeti 2. biti šibek, oslabel: kolena se mu šibijo od utrujenosti; od vročine se je šibil kakor omamljen šibíti knjiž. 1. upogibati, kriviti: veter je šibil drevesa 2. povzročati, da je kaj šibko, oslabelo: lakota jim je šibila noge šibèč se -éča -e: hodili so, šibeč se pod težkim tovorom; komaj se je držala na šibečih se nogah
  2.      šíbje  -a s () več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja // grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki
  3.      šíbka  -e ž () žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke
  4.      šíbra  -e ž () svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, koslov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice
  5.      šifón  -a m (ọ̑) fina bombažna tkanina v platneni vezavi: perilo iz šifona
  6.      šífra  -e ž () dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila
  7.      šifríranje  -a s () glagolnik od šifrirati: šifriranje in dešifriranje sporočil; na poveljstvu je bil tudi oddelek za šifriranje
  8.      šifríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na šifriranje: šifrirni postopek, sistem / dela v šifrirnem oddelku; šifrirni stroj; šifrirna knjiga ◊ ptt šifrirni ključ znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila
  9.      šíht  -a m () nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela 2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika
  10.      šíhtar  -ja m () nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom
  11.      šíhten  -tna -o prid. () nižje pog. služben, deloven: šihtna halja, obleka
  12.      šiít  -a m () pripadnik muslimanske vere, ki priznava samo koran: šiiti in suniti
  13.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha
  14.      šík  -a m () knjiž. čednost, urejenost, elegantnost: občudovati njen šik / jezik prevoda nima nobenega šika
  15.      šikána  -e ž () knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja
  16.      šíkati se  -am se nedov. () nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro
  17.      šílast  -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen
  18.      šílce 1 -a s () manjšalnica od šilo: zabadati šilce
  19.      šílce 2 -a s (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce // kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce
  20.      šílček 1 -čka m () priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček
  21.      šílek  -lka m () zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho
  22.      šíling  -a m () 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta
  23.      šíliti  -im nedov.) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik
  24.      šíljenje  -a s () glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov
  25.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljarilzool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja

   48.764 48.789 48.814 48.839 48.864 48.889 48.914 48.939 48.964 48.989  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA