Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (48.864-48.888)



  1.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz
  2.      šesterostrán  in šesterostràn -ána -o prid. (; á) geom. ki ima za osnovno ploskev šesterokotnik: šesterostrana piramida, prizma
  3.      šesterovpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šesterovprego: šesterovprežni konji / šesterovprežna kočija
  4.      šêsti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h; 18h / potres šeste jakostne stopnje ● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zvezelingv. šesti sklon
  5.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šestžarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico
  6.      šestílo  -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov
  7.      šestína  -e ž (í) del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja
  8.      šéstmésečen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. ki traja šest mesecev: šestmesečne priprave reprezentance; šestmesečno bivanje v tujini / šestmesečna odpoved odpoved, pravno veljavna po šestih mesecih 2. star šest mesecev: šestmesečen otrok
  9.      šestnajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po osem odrastkov: upleniti šestnajsteraka / nepravilni šestnajsterak ki ima na enem rogu osem odrastkov, na drugem pa manj
  10.      šéstnajsti  in šestnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu šestnajst: ukrep je začel veljati šestnajstega oktobra / kmečki upori v šestnajstem [16.] stoletju od 1500 do 1600 / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan
  11.      šestojánuarski  tudi šestojanuárski -a -o prid. (; ) zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature
  12.      šestomér  -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih
  13.      šéstpasóven  -vna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi
  14.      šéstváljen  -jna -o prid. (ẹ̑-) strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor
  15.      šéškanje  in šêškanje -a s (ẹ̑; ) glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici
  16.      šétati  -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja
  17.      šétland  -a m (ẹ̑) 1. gladka volna angleških ovc: pulover iz šetlanda 2. tkanina, navadno iz grobe volnene mikanke: plašč iz šetlanda
  18.      ševiót  tudi cheviót -a [šev-] m (ọ̑) 1. dolga, groba volna angleških ovc: tkanina iz ševiota 2. tekst. trpežna volnena tkanina, tkana v cirkasu ali kepru: suknjič iz ševiota; neskl. pril.: ševiot volna
  19.      ševióten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ševiot: ševiotna preja; ševiotna volna / ševiotne tkanine
  20.      šíba  -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb
  21.      šíbanje  -a s () glagolnik od šibati1: šibanje kot kazen / šibanje podkupovanja v časopisih
  22.      šíbati 1 -am nedov. () 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi šíban -a -o: biti šiban do krvi
  23.      šíbek  stil. šibák šíbka -o stil.prid., šibkéjši (í í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabolit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
  24.      šíbica 1 -e ž (í) manjšalnica od šiba: odrezati šibico; brezova šibica / s šibico privezati trto / jeklena šibica
  25.      šíbičen  -čna -o prid. (í) obrt., v zvezi šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove: kvačkati šibične petlje

   48.739 48.764 48.789 48.814 48.839 48.864 48.889 48.914 48.939 48.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA