Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (48.364-48.388)


  1.      suhljátost  -i ž (á) značilnost suhljatega človeka: ob debelušni deklici je njegova suhljatost še bolj vidna ♪
  2.      súho  -ega s (ȗ) knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: morje in suho; promet po morju in po suhem ∙ ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso uresničile; nezavestnega so potegnili na suho na breg, na obalo; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo; prim. suh ♪
  3.      suhomêsen  -sna -o prid. (é) v zvezi suhomesni izdelki izdelki iz suhega ali prekajenega mesa: prodajati suhomesne izdelke ♪
  4.      suhomrázica  -e ž (ȃ) star. mraz brez snega: suhomrazica je uničila ozimino ♪
  5.      suhopáren  -rna -o prid. (á ā) ekspr. pust, dolgočasen: podatki so suhoparni, vendar poučni; suhoparno poročilo, predavanje / suhoparen človek; ne bodi tako suhoparen suhopárno prisl.: suhoparno pripovedovati ♪
  6.      suhopárnost  -i ž (á) ekspr. pustost, dolgočasnost: suhoparnost statistike / ni se zanimal za matematiko in podobne suhoparnosti ♪
  7.      suhorítec  -tca m (ȋ) nizko kdor ima suho zadnjico ♪
  8.      suhoróbar  -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji ♪
  9.      suhoróbarstvo  -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo ♪
  10.      súhost  tudi suhóst -i ž (ú; ọ̑) značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih ♪
  11.      suhôta  -e ž (ó) 1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota ∙ star. sejati v suhoti v suhem vremenu 2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap 3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami // (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd ♪
  12.      suhôtnost  -i ž (ó) značilnost suhotnega: suhotnost obraza / ekspr. suhotnost življenjepisnih podatkov ♪
  13.      suhozémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemni in pomorski promet / suhozemna vojska ♪
  14.      suhozémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemske živali / pomorski, suhozemski in zračni promet / suhozemska vojska ♪
  15.      suíta  -e ž (ȋ) muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom ♪
  16.      suíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na suito: suitna oblika / suitni stavek ♪
  17.      súk 2 -a m (ȗ) v arabskem okolju trgovska ulica: trgovine v sukih / pokriti suk pokrita tržnica ♪
  18.      sukáč  -a m (á) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje, Tortricidae: škropiti proti sukačem / brstni, grozdni sukač ♪
  19.      sukálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) delavka, ki suka: zaposlena je kot sukalka / predilniška sukalka ◊ anat. mišica, ki obrača del telesa; obračalka ♪
  20.      sukančárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna ♪
  21.      súkanec  -nca m (ú) 1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju ♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec ♪
  22.      súkanje  tudi sukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od sukati: sukanje vlaken / sukanje niti, vrvi / sukanje trupa / sukanje orožja; sukanje šivanke / sukanje v krogu ♪
  23.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati ● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej ♪
  24.      sukcesíja  -e ž (ȋ) knjiž. zaporednost, postopnost: sukcesija dveh pojavov / časovna sukcesija ♦ jur. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem; nasledstvo ♪
  25.      sukcesíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko sukcesívno prisl.: sukcesivno nabavljen material ♪

   48.239 48.264 48.289 48.314 48.339 48.364 48.389 48.414 48.439 48.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA