Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (4.826-4.850)



  1.      plóčnik  -a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika
  2.      plódnica  -e ž (ọ̑) bot. spodnji, razširjeni del pestiča, v katerem so semenske zasnove: stene plodnice / enopredalasta plodnica v kateri je en predal, prostor; nadrasla plodnica ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču
  3.      plódničen  -čna -o (ọ̑) pridevnik od plodnica: plodnične stene
  4.      plódnik  -a m (ọ̑) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih; amnion
  5.      plodóvnica  -e ž (ọ̑) 1. bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva plodovnice 2. med. plodova voda: plodovnica odteče
  6.      plôskanica  -e ž () knjiž. kliše: izdelovati ploskanice / kovinska ploskanica
  7.      plôskniti  -em dov.) 1. udariti z dlanjo ob dlan: deklica je plosknila; ploskniti od veselja // z udarcem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: ko je to slišal, je navdušeno plosknil 2. slišno, plosko udariti: ploskniti z roko po vodi // ekspr. udariti sploh: krepko ga je plosknila po licu; prijateljsko ga je plosknil po rami; ob misli na to se je plosknil po čelu // ekspr. slišno, plosko pasti: zrelo jabolko je plosknilo na tla / spodrsnilo mu je, da je plosknil v blato 3. dati ploskanju podoben glas: udarec je plosknil; brezoseb. pod premcem je plosknilo
  8.      plôsniti  -em dov.) ploskniti: plosnila je z rokami / ko jo je zagledal, je navdušeno plosnil / s časopisom je plosnil po mizi / plosniti koga po plečih
  9.      plotca  -e ž (í) knjiž. deska v plotu: iztrgati plotnico; trhle plotnice
  10.      plovna  -e ž () pristojbina za plovbo: plačati plovnino
  11.      plúnkniti  -em dov.) nav. ekspr. dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: v sodu je komaj slišno plunknilo / nekaj je plunknilo v vodo padlo
  12.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija
  13.      plutónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba
  14.      plúžnica  -e ž () 1. oje pri plužnah: popraviti plužnico 2. nar. vzhodno ročica pri plugu: držati za plužnici
  15.      pnevmoja  -e ž () med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo
  16.      poameričániti  -im dov.) prilagoditi ameriškemu načinu življenja in mišljenja: poameričaniti priseljence; otroci so se že poameričanili / poameričaniti ime
  17.      poamerikániti  -im dov.) poameričaniti: poamerikaniti svoje mišljenje; kmalu so se vsi poamerikanili
  18.      poaptev  -tve ž () glagolnik od poapneti: poapnitev žil
  19.      poapti  -ím in poápniti -im dov., poápnil ( í; ā ) dodati apno, apnene snovi: pognojiti in poapniti travnik, zemljo poapnjèn -êna -o in poápnjen -a -o: poapnjena zemlja ∙ okna so bila po beljenju poapnjena umazana od apna
  20.      pobalíniti  -im nedov.) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti
  21.      pobaróniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) v nekaterih deželah dati, podeliti baronski naslov: cesar ga je pobaronil
  22.      pobégniti  -em dov., tudi pobegte; tudi pobegla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
  23.      poblazíniti  -im dov.) star. oblaziniti: poblaziniti stole poblazínjen -a -o: poblazinjena klop
  24.      poblískniti  -em dov.) poblisniti: še nekajkrat je poblisknilo in nevihta je minila / oči so mu čudno poblisknile ∙ ekspr. z očmi pobliskniti po sogovorniku jezno ali živahno ga pogledati
  25.      poblísniti  -em dov.) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil

   4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA