Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (47.964-47.988)


  1.      stopnjevína  -e ž (í) knjiž. terasast, stopničast svet: stopnjevina se strmo spušča k morju ♪
  2.      stopnjevínast  -a -o prid. (í) knjiž. terasast, stopničast: stopnjevinasta obrežja ♪
  3.      stopnjevít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju; postopen: stopnjevit razvoj; stopnjevito napredovanje // terasast, stopničast: stopnjeviti skladi; stopnjevit vinograd ● redko stopnjevito pojemanje navdušenja stopnjevano, hitro stopnjevíto prisl.: stopnjevito naraščati; svet se je stopnjevito spuščal proti reki ♪
  4.      stopràv  prisl. (ȁ) star. 1. šele: stoprav zdaj se je spomnil vsega / čez dve uri stoprav je vprašal zanjo / stoprav on ga je opozoril na njen prihod 2. komaj: kmet je stoprav opazil, da revež šepa ♪
  5.      stóprocênten  in stóprocénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄) 1. stoodstoten: stoprocentno povečanje cen 2. ekspr. popoln, vsestranski: doseči stoprocenten uspeh ● pog. nisem stoprocenten, da bom šel na izlet popolnoma prepričan stóprocêntno in stóprocéntno prisl.: z njim se stoprocentno strinjam; stoprocentno vrniti dolg ♪
  6.      stopŕv  prisl. (ȓ) star. 1. šele: videti je bilo, kot da se je tega stoprv zdaj spomnila; stoprv včeraj mu je vrnil denar / trdno je spal, stoprv jutranji hlad ga je predramil 2. komaj: prizanesite mu, saj je stoprv petnajst let star ♪
  7.      stórija  -e ž (ọ́) ekspr. 1. zgodba, povest: brati, pripovedovati storije; poučne ljudske storije; storije o grških junakih / vsaka kmetija ima svojo storijo // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: po vasi so krožile čudne storije; te storije pripoveduj komu drugemu 2. neprijeten dogodek, afera: ne mara se spomniti na to storijo; tudi on je povezan s to storijo / pogrevati staro storijo // doživljaj, dogodek: pripovedovati o svojih ljubezenskih storijah; storije iz mladosti ∙ ekspr. to je pa čisto druga storija stvar je drugačna, kakor je kazalo ♪
  8.      storílčev  -a -o [lč in u̯č] (ȋ) pridevnik od storilec: upoštevati storilčevo zmanjšano prištevnost ♪
  9.      storílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec ∙ ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil ♦ jur. storilec kaznivega dejanja ♪
  10.      storílnost  -i ž (ȋ) kar je določeno s količino izdelkov, stvari, ki jih kdo naredi v časovni enoti: njegova storilnost se stopnjuje, veča; krivulja delovne storilnosti / storilnost industrije proizvodnost, produktivnost; publ. storilnost založbe se je povečala dejavnost ∙ občuduje njegovo storilnost sposobnost, da v kratkem času veliko naredi ♪
  11.      storítev  -tve ž (ȋ) 1. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve 2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov 3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev ♪
  12.      storíti  -ím dov., stóril (ȋ í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno, nalašč, naskrivaj, nehote storiti kaj / storiti kaj dobrega, hudega; storiti napako, prekršek / samo pritožuje se, stori pa ničesar / prav je storil, da je prišel ♦ jur. storiti kaznivo dejanje // z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela; narediti: vsega tega ne more sama storiti; dobro, natančno, slabo storiti / storil sem samo svojo dolžnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; narediti: storiti korak naprej / storiti sklep skleniti / storiti komu uslugo 2. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; narediti: kaj ti je storil, da si jezen; otrok ji je nekaj storil 3. star. dati čemu, komu kako lastnost, značilnost; narediti: ta pogovor me je storil žalostnega; bogastvo ga je storilo prevzetnega / storiti komu skrbi, veselje, žalost 4. nar. roditi, skotiti: krava je storila 5. nar. obroditi: pšenica letos ni storila; trta je lepo storila ● storiti konec ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju povzroči smrt; star. od vsega hudega je storil konec umrl; star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; ekspr. storil je potrebne korake ukrenil vse potrebno; ekspr. storiti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; evfem. storiti ženski silo posiliti jo; star. storiti nesrečno smrt nesrečno umreti; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri storíti se 1. star. nastati, pojaviti se: storila se je gosta megla / storil se je dan zdanilo se je; storila se je noč, tema 2. zastar. zgoditi se, pripetiti se: kaj se je storilo pri vas, da jokate ● črna tema se mu je storila pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen storjèn -êna -o: to je bilo storjeno po njegovi volji; v času storjenega dejanja je bil pijan; povrniti storjeno škodo; pravkar storjeno jagnje ∙ ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: storjenega ni mogoče popraviti ♪
  13.      storítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na storitev: organizirati storitvene dejavnosti; storitvene obrti / storitvene delavnice ♪
  14.      stòrž  stôrža m (ȍ ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži ♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž ♪
  15.      stôržek  -žka m (ō) 1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki 2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki // agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki ♪
  16.      storžnják  -a m (á) nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi storži, Coniferophytina ♪
  17.      stósvéčen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici ♪
  18.      stót  -a tudi stòt stôta m (ọ̑; ȍ ó) utežna mera, 100 kg: tovor tehta dva stota; pridelati dvajset stotov pšenice na hektar / stari stot 56 kg ♦ teh. metrski stot ♪
  19.      stotáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od stotak: rad bi prihranil kak stotaček ♪
  20.      stoták  -a m (á) vrednost sto denarnih enot: prihranila je več stotakov // bankovec v tej vrednosti: plačati s stotakom ♪
  21.      stotérokrat  prisl. (ẹ̑) redko stokrat: staršem je stoterokrat povrnila ljubezen / ekspr. stoterokrat sta boljša od drugih velikokrat, mnogokrat ♪
  22.      stôti  -a -o štev. (ó) ki v zapovrstju ustreza številu sto: praznovali so stoto obletnico društva / stoti del celote stotina; sam.: star. že v stoto ponavljajo igro stotič ♪
  23.      stotíca  -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred desetico: enice, desetice in stotice ♪
  24.      stotíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od stotica: stotično mesto številke ♪
  25.      stotína  -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves ♪

   47.839 47.864 47.889 47.914 47.939 47.964 47.989 48.014 48.039 48.064  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA