Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (47.689-47.713)


  1.      stavkokáški  -a -o (ȃ) pridevnik od stavkokaz: stavkokaško delovanje ♪
  2.      stávkoven  in stavkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na stavko: stavkovni odbor, voditelj / stavkovno gibanje ♪
  3.      stávljati  -am nedov. (á) star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo / hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo / tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje ● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati ♪
  4.      stávljenje  -a s (á) glagolnik od staviti: stavljenje hiše / stavljenje razprave le počasi napreduje / ročno, strojno stavljenje ♪
  5.      stáž  -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo ♪
  6.      stažíranje  -a s (ȋ) glagolnik od stažirati: končati stažiranje; stažiranje v bolnišnici ♪
  7.      stažírati  -am nedov. (ȋ) delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici ♪
  8.      stažíst  -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici ♪
  9.      steatít  -a m (ȋ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca: pečat iz steatita ♪
  10.      stêbelce  -a [bǝl] s (ē) manjšalnica od steblo: stebelce se zlomi; sobna rastlina z dolgimi, visečimi stebelci; kakor stebelca tanke nožice ♦ bot. kalčkovo stebelce ♪
  11.      stêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt. stebelni vbod vbod, ki se veze po obrisu figure, črte tako, da polovica naslednjega vboda prekriva polovico prejšnjega vboda; teh. stebelni vijak vijak z navojem na obeh koncih stebla; vrtn. stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje ♪
  12.      stebèr  -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen ♪
  13.      steblíčje  -a s (ȋ) več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje ♪
  14.      steblíka  -e ž (í) 1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi // steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike 2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice ♪
  15.      stêblo  -a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet 2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta ◊ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem ♪
  16.      stèbrast  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̀) podoben stebru: stebrasti kapniki; stebrasto znamenje ob cesti // ki ima stebre: stebraste arkade; stebrasta stavba / stebrasto dvorišče obdano s stebri ♪
  17.      stebrén  -a -o [tǝb] prid. (ẹ̑) stebrast: stebreni spomeniki / stebreni hodniki ♪
  18.      stebrìč  -íča [tǝb] m (ȉ í) manjšalnica od steber: s stebriči okrašena dvorana; stebriči v stopniščni ograji / leseni nosilni stebriči / stara ura s stebriči / stebrič pepela na koncu cigarete ♪
  19.      stebríček  -čka [tǝb] m (ȋ) manjšalnica od steber: ograja iz lepo oblikovanih stebričkov / obcestni stebrički / živosrebrni stebriček v toplomeru / on je samo stebriček društva ◊ obrt. stebriček stebričku podobna prvina pri kvačkanju; ptt cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili ♪
  20.      stebríčen  -čna -o [tǝb] prid. (ȋ) ki ima stebriče: hiša s stebričnimi hodniki; stebrična dvorana ♪
  21.      stebríčevje  -a [tǝb] s (ȋ) več stebričev, stebriči: marmornate stopnice so med stebričevjem vodile do vhoda templja; hodnik s stebričevjem ♪
  22.      stebríčje  -a [tǝb] s (ȋ) več stebričev, stebriči: oltar s pozlačenim stebričjem ♪
  23.      stebríčkast  -a -o [tǝb] prid. (ȋ) podoben stebričku: figura na močnih stebričkastih nogah // ki ima stebričke: stebričkast balkon; stebričkasta pregraja ♪
  24.      stebríšče  -a [tǝb] s (í) stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki: trg obdaja dvoje stebrišč / ekspr. sprehajal se je v stebrišču debelih dreves ♪
  25.      stebríščen  -čna -o [tǝb] prid. (ȋ) nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče ♪

   47.564 47.589 47.614 47.639 47.664 47.689 47.714 47.739 47.764 47.789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA