Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (46.839-46.863)



  1.      sóvkanje  -a s (ọ̑) glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem
  2.      sòvládanje  -a s (-ā) glagolnik od sovladati: odpovedati se sovladanju / složno sovladanje strank
  3.      sòvládati  -am nedov. (-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega
  4.      sovládje  -a s () skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke ♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
  5.      sovódenj  -dnji ž (ọ̑) geogr. področje, kjer se stekajo potoki, reke: velika sovodenj v Panonski kotliniknjiž. ob sovodnji Save in Krke ob sotočju
  6.      sòvozáč  -a m (-á) 1. kdor se skupaj z voznikom pelje na motorju: motorist in sovozač sta bila pri nesreči huje poškodovana 2. žarg., šport. kdor pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji; sovoznik: dirke se je udeležil kot sovozač
  7.      sovpàd  -áda m ( á) glagolnik od sovpasti: slučajen sovpad neugodnih okoliščin / časovni sovpad dveh literarnih tokov
  8.      sovpádanje  -a s (ā) glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe
  9.      sovpádati  -am nedov.) 1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan // publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek 2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajopubl. ta ustanova delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enakegeom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne
  10.      sovpásti  -pádem dov., stil. sovpàl sovpála (á ā) 1. pojaviti se istočasno: gospodarske težave so sovpadle s povečanjem mednarodne napetosti // publ. pojaviti se na istem mestu kot kaj drugega: državna meja na tem mestu sovpade z narodnostno 2. publ. postati enak: minimalno estetsko ugodje sovpade z minimalnim estetskim neugodjem / glasova sta sovpadla; besedi sta pomensko sovpadli
  11.      sòvplívanje  -a s (-í) glagolnik od sovplivati: sovplivanje delavcev na javno mnenje
  12.      sòvpréžen  -žna -o prid. (-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani
  13.      sovrág  -a m () zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi
  14.      sovráštvo  -a s () 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda
  15.      sovráž  prid. neskl. () zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti
  16.      sovrážen  -žna -o prid. (ā) 1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek; sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda // ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen 2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek; postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi 3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke; sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini 4. ekspr. grozeč, nevaren: sovražni oblaki; sovražno šumenje narasle reke ● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodno sovrážno prisl.: sovražno gledati; biti sovražno razpoložen
  17.      sovrážnost  -i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
  18.      sòvŕsten  -tna -o prid. (-) zastar. istovrsten: sovrstni pojmi
  19.      sovŕšen  -šna -o prid. () geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo
  20.      sòvzdrževáti  -újem nedov. (-) skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike
  21.      sòzaklèp  -épa m (- -ẹ́) jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba: zavarovati blagajno s sozaklepom / hraniti pošiljke pod sozaklepom
  22.      sòzavarováti  -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor
  23.      sózd  -a m (ọ̑) kratica sestavljena organizacija združenega dela: ustanovitev sozda; sozd in tozdi
  24.      sòzemlján  in sòzemljàn -ána m (-; - -á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana
  25.      soznáčen  -čna -o prid. () lingv. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede ● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij

   46.714 46.739 46.764 46.789 46.814 46.839 46.864 46.889 46.914 46.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA