Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (46.739-46.763)


  1.      sopílo  -a s (í) nav. mn., zastar. dihalni organ: obolenje sopil; sopila in prebavila ♪
  2.      sòpilót  -a m (ȍ-ọ̑) pilot, ki spremlja delo glavnega pilota in mu pri njem pomaga: v nesreči sta umrla tudi glavni pilot in sopilot ♪
  3.      sópišnjak  -a m (ọ́) nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: iz sopišnjakov se je kadilo ♪
  4.      sòpívec  -vca m (ȍ-ȋ) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci ♪
  5.      sòplemenják  -a m (ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov ∙ zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov ♪
  6.      sopljáj  -a m (ȃ) redko težek, glasen dihljaj: prsi so se ji ob vsakem sopljaju dvignile ♪
  7.      sòpodpísati  in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (ȍ-í ȍ-á ȍ-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum ♪
  8.      sòpodpisováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) 1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati 2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine ♪
  9.      sòpojàv  -áva m (ȍ-ȁ ȍ-á) knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni // stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil ♪
  10.      sòpomèn  -éna m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) lingv. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena ♪
  11.      sòpoménka  -e ž (ȍ-ẹ̑) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke ♪
  12.      sòpoménski  -a -o prid. (ȍ-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze ♪
  13.      sôpot  -a in sopòt -ôta m (ó; ȍ ó) nar. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina) ♪
  14.      soprán  -a m (ȃ) najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu // nav. mn., žarg. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov ◊ muz. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku ♪
  15.      sopróg  -a m (ọ̑) v meščanskem okolju (zakonski) mož: naročil ji je pozdrave za soproga; gospod soprog in otroci / v protokolarnih sporočilih vabimo vas s soprogom na sprejem pri predsedniku ♪
  16.      sopróga  -e ž (ọ̄) v meščanskem okolju (zakonska) žena: predstavil jim je svojo soprogo; gospod inženir s soprogo / v protokolarnih sporočilih slovesen sprejem predsednika prijateljske države in njegove soproge ♪
  17.      sôpsti  sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó) 1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel // slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal // zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal 2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove 3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja 4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje ● zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila sopé: sope šepetati sopèč -éča -e: vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti ♪
  18.      sopúh  -a m (ȗ) 1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim 2. raba peša neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles 3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink ● zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote ♪
  19.      sorazméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna 2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino: fantova majhna glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo / presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih / publ. njegove pravice in dolžnosti niso bile sorazmerne pravicam in dolžnostim drugih 3. glede na dejstvo, s katerim se primerja, precej velik, precejšen: sorazmerna cenenost izdelka ga je presenetila; ugotoviti sorazmerno zaostalost pokrajine // precej velik, precejšen sploh: zmotiti sorazmeren mir v mestu; všeč jim je bila sorazmerna varnost postopka ◊ jur. sorazmerni delež delež, ki izhaja iz dednopravnega razmerja; mat. obseg kroga je sorazmeren s polmerom; obratno, premo sorazmeren sorazmérno prisl.: zakon mora sorazmerno deliti pravice in bremena; vrniti se v sorazmerno kratkem času; sorazmerno majhna umrljivost; sorazmerno malo ∙ vrt je sorazmerno urejen še kar ♪
  20.      sorazmérje  -a s (ẹ̑) 1. pravo razmerje delov česa: če bi še kaj dodali, bi bilo sorazmerje članka porušeno; klasično sorazmerje njenega obraza; sorazmerje človeškega telesa / poslopje ga je presenetilo s svojimi sorazmerji 2. ustrezna mera, količina glede na dejstvo, s katerim se primerja: doseči sorazmerje med opravljenim delom in plačilom; sorazmerje med izvozom in uvozom / sorazmerja v delitvi dohodkov razmerja / stroški niso v sorazmerju z izdatki / povečati pokojnine v sorazmerju s stopnjo inflacije v skladu ◊ mat. sorazmerje enakost dveh razmerij; obratno sorazmerje pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju, kot druga odvisna količina narašča; premo sorazmerje pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju ♪
  21.      sorazmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sorazmernega: sorazmernost zgradbe ga je navdušila / premajhna sorazmernost poročanja o razstavah / med predmeti ni bilo prave sorazmernosti sorazmerja ◊ fiz. meja sorazmernosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo; lingv. veznik če se uporablja za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; mat. obratna, prema sorazmernost obratno, premo sorazmerje ♪
  22.      sorazmérnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev ◊ fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient ♪
  23.      sorbít  -a m (ȋ) kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit ◊ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita ♪
  24.      sordína  -e ž (ȋ) muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti ♪
  25.      sorédje  -a s (ẹ̑) 1. geom., navadno v zvezi koordinatno soredje sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; koordinatni sistem: os koordinatnega soredja 2. lingv. zveza stavkov, ki niso v prirednem ali podrednem razmerju: priredje, podredje in soredje ♪

   46.614 46.639 46.664 46.689 46.714 46.739 46.764 46.789 46.814 46.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA