Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (46.489-46.513)


  1.      sociálnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju 2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti ♪
  2.      sociálnovárstven  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja ♪
  3.      sociálnovzgójen  -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v povezavi s čim socialnim: socialnovzgojne ustanove / socialnovzgojna stran literature ♪
  4.      sociálnozdrávstven  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na zdravstvo v povezavi s čim socialnim: socialnozdravstveni problemi / socialnozdravstvena ustanova ♪
  5.      sociálnozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest ♪
  6.      sócij  -a m (ọ́) zastar. socialni demokrat: postati socij ♪
  7.      sociografíja  -e ž (ȋ) soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo // veda o tem: strokovnjak za sociografijo ♪
  8.      sociológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za sociologijo, družboslovec: sociologi raziskujejo ta pojav; posvetovanje sociologov / industrijski sociolog / diplomirani sociolog / pog. sestanek sociologov prvega letnika slušateljev sociologije ♪
  9.      sociologíja  -e ž (ȋ) znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja, družboslovje: ta problem spada v sociologijo; metode, predmet sociologije; inštitut za sociologijo / marksistična, meščanska sociologija / predavati sociologijo; izpit iz sociologije / industrijska sociologija ki proučuje sociološko problematiko v industriji; obča sociologija; pedagoška sociologija ki proučuje uporabo socioloških izsledkov pri vzgoji in izobraževanju; sociologija dela, družine, religije ♪
  10.      sociologízem  -zma m (ȋ) filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije: sociologizem v literarni kritiki; psihologizem in sociologizem / zaiti v sociologizem ♪
  11.      sociologizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sociologizirati: sociologiziranje in psihologiziranje ♪
  12.      sociolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪
  13.      sociometríja  -e ž (ȋ) soc. metoda za količinsko ugotavljanje odnosov med osebami v majhnih skupinah: uporabljati sociometrijo // veda o takih odnosih: odnos med sociometrijo in psihologijo ♪
  14.      sòcrealístičen  -čna -o prid. (ȍ-í) publ. nanašajoč se na socialistični realizem: socrealistični romani; socrealistične slike / socrealistični optimizem ♪
  15.      sòcrealízem  -zma m (ȍ-ȋ) publ. socialistični realizem: sovjetski socrealizem / idejne in vzgojne zahteve socrealizma ♪
  16.      socvétje  -a s (ẹ̑) bot. skupek cvetov z ovršnimi listi na steblu: oblike socvetij; rastlina z belimi cveti v socvetju / čašasto, grozdasto, latasto socvetje ♪
  17.      sočásen  -sna -o prid. (á) 1. ki se pojavi, poteka ob istem času: sočasni pojavi; gibi so bili sočasni in skladni; sočasno zvenenje strun / stroj za sočasni tisk na obeh straneh 2. ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju; sodoben: popisal je nekdanje in sočasne prebivalce mesta sočásno prisl.: sočasno obstajati ∙ publ. sočasno je spoznaval še druge zvrsti umetnosti obenem, hkrati ♪
  18.      sòčêlen  -lna -o prid. (ȍ-ȇ) teh., navadno v zvezi sočelni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega ♪
  19.      sóčen  -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi ♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki ● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava ♪
  20.      sóčiti  -im tudi sočíti -ím nedov. (ọ́ ọ̑; ȋ í) s segrevanjem pridobivati sok iz sadja, zelenjave: sočiti borovnice, grozdje sóčiti se, tudi sočíti se redko biti muževen: drevje se soči ♪
  21.      sočíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sočivje: sočivne konzerve / sočivne rastline ∙ zastar. sočivni vrt zelenjavni vrt ♪
  22.      sočívje  -a s (ȋ) knjiž. kulturne rastline s stroki ali njihovi užitni stroki, seme: gojiti sočivje; fižol, grah in drugo sočivje / natrgati košarico sočivja; zrelo sočivje / jesti govedino s sočivjem ∙ zastar. sok iz paradižnika in drugega sočivja zelenjave ♪
  23.      sočivnják  in sočívnjak -a m (á; ȋ) zastar. zelenjavni vrt: gredice sočivnjaka ♪
  24.      sòčlán  -a m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom član česa: opomnili so ga zaradi nepravilnega odnosa do sočlanov organizacije ♪
  25.      sóčnat  -a -o prid. (ọ̑) star. sočen: sočnate breskve / sočnati izrazi / sočnate ustnice ♪

   46.364 46.389 46.414 46.439 46.464 46.489 46.514 46.539 46.564 46.589  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA