Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (4.626-4.650)


  1.      perfekcionízem  -zma m (ȋ) knjiž. prizadevanje za popolnost, dovršenost: pedantnost in perfekcionizem / organizacijski perfekcionizem in larpurlartizem ♪
  2.      perílnica  -e [prvi pomen tudi u̯n] ž (ȋ) 1. priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju; perilnik: stala je ob perilnici in udarjala z rjuho po njej 2. star. pralnica: hiša ima veliko perilnico in sušilnico / dela v perilnici ♪
  3.      perílnik  -a [ln in u̯n] m (ȋ) priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju: naslonila se je na perilnik // priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila: čeber in perilnik ♪
  4.      peritonítis  -a m (ȋ) med. vnetje trebušne mrene ♪
  5.      perjánica  -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
  6.      perjáničar  -ja m (ȃ) zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens ♪
  7.      perjánik  -a m (ȃ) nekdaj vojak, ki nosi perjanico: perjaniki na konjih ♪
  8.      pérnica  -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno ♪
  9.      perniciózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija ♪
  10.      peronízem  -zma m (ȋ) polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma ♪
  11.      personificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi; poosebiti: človek je personificiral nekatere naravne sile / otrok pogostokrat personificira živali personificíran -a -o: v basni personificirane živali ♪
  12.      personifikácija  -e ž (á) glagolnik od personificirati: personifikacija stvari / v pravljici je več personifikacij ♦ lit. personifikacija in druge metafore ♪
  13.      perúnika  -e ž (ú) divja ali vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti: nemška, vodna perunika ♪
  14.      perutníca  -e ž (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: perutnice amorja, zmaja 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: perutnice pokrivala redovnic / perutnice fraka škrici ● evfem. tu vse dobi perutnice tu se vse izgubi, je ukradeno ◊ etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata ♪
  15.      perutníčica  -e ž (í) nav. mn., nav. ekspr. perutnička: vrabček je razprostrl perutničice in odletel ♪
  16.      perutníčka  -e ž (í) nav. mn. manjšalnica od perutnica: ptiček je mahal s perutničkami / perutničke amorčkov / ekspr. jesti, obirati perutničke ♪
  17.      perutnína  -e ž (ȋ) večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; klati perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina // meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina ♪
  18.      perutnínar  -ja m (ȋ) kdor se ukvarja z gojenjem perutnine: nasveti za perutninarje; živinorejci in perutninarji // kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem perutnine: povečati perutninarju dohodke; kravar in perutninar ♪
  19.      perutnínarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od perutninar ♪
  20.      perutnínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na perutninarje ali perutninarstvo: perutninarska razstava / to tudi spada k perutninarskemu delu / valilnica in perutninarska farma ♪
  21.      perutnínarstvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem perutnine: produktivnost, razvoj perutninarstva; čebelarstvo in perutninarstvo ♪
  22.      perutnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na perutnino: perutninske bolezni / perutninska farma / telečje in perutninsko meso ♪
  23.      peskóvnik  -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice ♪
  24.      pésnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki piše pesmi: znana pesnica in prevajalka ♪
  25.      pésnik  -a m (ẹ̑) kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov ∙ star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ♦ lit. epski, lirski pesnik ♪

   4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA