Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (4.526-4.550)
- oženíti se ožénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila oženíti ekspr. dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti ožénjen -a -o: oženjeni moški; ni vedela, da je
oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico ♪
- ožganína -e ž (í) 1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina 2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine ◊ agr. ožgana povrhnjica prašiča ♪
- pádnica -e ž (ȃ) geom. črta na ploskvi, ki pravokotno seka njene plastnice: padnice ravnine so premice ♪
- paganízem -zma m (ȋ) poganstvo: širjenje paganizma ♪
- paginírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. oštevilčiti (strani): paginirati knjigo / paginirati strani paginíran -a -o: spis ni paginiran ♪
- págosénica -e ž (ȃ-ẹ̑) zool. gosenici metuljev podobna ličinka listaric in grizlic ♪
- pahálnik -a [ln in u̯n] m (ȃ) star. pahljača: v roki je držala pahalnik in si z njim hladila obraz ♪
- pahljáčnik -a m (ȃ) nav. mn., zool. hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene, Lamellicornia ♪
- pahníti in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil // z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala // v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo ● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina ∙ ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen ♪
- pájčevnica -e ž (ȃ) anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico ♪
- pakírnica -e ž (ȋ) prostor za pakiranje: pakirnica kave; pakirnica za sadje; sortirnica in pakirnica ♪
- pálčnica -e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice ♪
- pálčnik -a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil ◊ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim
prstom kot del oklepa ♪
- palúdnica -e ž (ȗ) nar. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti; kalužnica: tu je bilo veliko paludnic in spominčic ♪
- pámetnica -e ž (á) 1. ekspr. pametna ženska: med njimi je bilo nekaj pametnikov in pametnic 2. nar. šiba, s katero se tepežka: bičati s pametnico ● knjiž. pregovori, reki in pametnice domislice ♪
- pámetnik -a m (á) ekspr. pameten človek: tako bi ravnal vsak pametnik ∙ knjiž. neodgovorni pametniki izobraženci ♪
- pandemónij -a m (ọ́) knjiž. veliko trpljenje, bolečina, grozota; pekel: v srcu nositi pandemonij / pandemonij strasti ♪
- pángermanízem -zma m (ȃ-ȋ) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: gre za obrambo slovanstva proti pangermanizmu ♪
- páničar -ja m (á) nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo: paničarji širijo vznemirljive novice; obračunati z nergači in paničarji // kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna: ne bodi tak paničar; paničarji niso mogli biti partizanski kurirji ♪
- páničarstvo -a s (á) nav. ekspr. lastnosti, ravnanje paničarjev: obsoditi paničarstvo / prijel se ga je pečat paničarstva ♪
- páničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paniko: paničen beg, umik; panično ravnanje / paničen nemir, strah; panična novica ki vzbuja paniko / panični sovražniki so začeli streljati ∙ pog. za vsak nič je ves paničen prestrašen, zbegan pánično prisl.: panično bežati; panično se obnašati; biti panično zaskrbljen ♪
- pánika -e ž (á) nenaden, velik strah, ki zajame navadno večje število ljudi in povzroči zmedo, nerazsodno ravnanje: vojake je zajela panika; zgrabila me je panika; nalesti se panike; premagati paniko / izzvati, stopnjevati paniko; širiti paniko med ljudmi // nav. ekspr. zmeda, nered: nastala je splošna panika; v paniki se je izgubil / bežati v popolni paniki ∙ pog. ne delaj, ne zganjaj panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪
- pánikar -ja m (á) knjiž. paničar: iz naših vrst moramo odstraniti vse omahljivce in panikarje / po naravi ni bil panikar, tokrat pa se je zelo prestrašil ♪
- panírati -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. obdajati živilo s plastjo moke in stepenega jajca ali moke, stepenega jajca in drobtin: panirati meso / pariško panirati; panirati na dunajski način paníran -a -o: panirane in ocvrte ribe; pariško paniran ♪
- pánislamízem -zma m (ȃ-ȋ) gibanje za politično združitev vseh muslimanov ♪
4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626