Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (45.239-45.263)


  1.      sestrádati  -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestrádan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen ♪
  2.      sestrelítev  -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestreliti: sestrelitev letala ♪
  3.      sestrelíti  -ím [sǝs in ses] dov., sestréli in sestrêli; sestrélil (ȋ í) s streli, streljanjem povzročiti, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreliti sovražno letalo / sestreliti ptico z drevesa sestreljèn -êna -o: sestreljen bombnik; letalo je bilo sestreljeno s strojničnim rafalom ♪
  4.      sestreljeváti  -újem [sǝs in ses] nedov. (á ȗ) s streli, streljanjem povzročati, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreljevati nasprotnikova letala ♪
  5.      sêstrica  in sestríca -e ž (é; í) manjšalnica od sestra: ima tri sestrice; mlajša sestrica; bratci in sestrice / zagorela je prva zvezda in za njo njene sestrice ♪
  6.      sêstrin  -a -o (ē) svojilni pridevnik od sestra: sestrin obraz; sestrina obleka ♪
  7.      sesúkati  -am in -súčem [sǝs in ses] dov., tudi sesukájte; tudi sesukála (ú) s sukanjem zviti: preja je še prerahla, treba jo bo bolj sesukati; sesukati več niti v eno sesúkan -a -o: sesukana nit, vrv ♪
  8.      sesušíti se  -ím se [sǝs in ses] dov., sesúšil (ȋ í) knjiž. izsušiti se, posušiti se: kruh se je sesušil; sod se na soncu sesuši / obraz mu je potemnel in se sesušil sesušèn -êna -o: sesušen škaf; sesušene ustnice ♪
  9.      sesúti se  -sújem se [sǝs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula 3. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razsuti se: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula ● ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo sesúti knjiž. usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo sesút -a -o: okopi so sesuti ♪
  10.      sesutína  -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine ● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline ♪
  11.      sesútje  -a [sǝs in ses] s (ȗ) glagolnik od sesuti se: sesutje zemlje v rovu / sesutje države ♪
  12.      sesvédrati  -am [sǝs in ses] dov. (ẹ̑) star. skodrati, zviti: sesvedrati lase ● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo sesvédran -a -o: sesvedrani lasje ♪
  13.      sešíti  -šíjem [sǝš in seš] dov., sešìl (í ȋ) 1. s šivanjem sestaviti: ukrojene dele sešijemo; rokav je sparala in ponovno sešila; sešiti na roko, s strojem / sešiti tiskarske pole 2. s šivanjem narediti: sešiti obleko; sešiti jopo iz plašča / sešiti po meri sešít -a -o: sešiti deli; v snopič sešiti listi; obleka še ni sešita ♪
  14.      seštéti  -štéjem [sǝš in seš] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj 2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko seštét -a -o: števila niso prav sešteta ∙ star. moje ure so seštete kmalu bom umrl ♪
  15.      sešteválen  -lna -o [sǝš in seš] prid. (ȃ) nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis ♪
  16.      seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci ♪
  17.      seštévanje  -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje ♪
  18.      seštévati  -am [sǝš in seš] nedov. (ẹ́) dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati ♪
  19.      seštévek  -vka [sǝš in seš] m (ẹ̑) določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov // mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil ♪
  20.      seštéven  -vna -o [sǝš in seš] prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na seštevanje: seštevna črta / seštevni obrazec ♪
  21.      sét 1 -a m (ẹ̑) prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; neskl. pril.: set garnitura ♪
  22.      sét 2 -a m (ẹ̑) šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik; niz: dobiti, izgubiti set; drugi set / zmagal je v zadnjem setu ♪
  23.      sétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela 2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste // kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev ● preg. brez setve ni žetve ◊ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine ♪
  24.      sétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine ♪
  25.      sév  -a m (ẹ̑) biol. skupina celic, organizmov iste vrste: ta sev je odporen proti penicilinu; bakterijski sev ♪

   45.114 45.139 45.164 45.189 45.214 45.239 45.264 45.289 45.314 45.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA