Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (45.189-45.213)


  1.      sesánje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov ♪
  2.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči ♪
  3.      sesèd  -éda [sǝs in ses] m (ȅ ẹ́) knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps ♪
  4.      sesédanje  -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi ♪
  5.      sesédati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj ♪
  6.      sesédek  -dka [sǝs in ses] m (ẹ̑) redko usedlina, gošča: kavni sesedek ∙ knjiž. krvni sesedek krvni strdek ♪
  7.      sesédenje  -a [sǝs in ses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi ♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps ♪
  8.      sèsek  -ska in sesèk -skà in sêsek in sések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) 1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico 2. nizko dojka: njeni polni seski 3. zastar. cucelj, duda: dati otroku sesek ♪
  9.      sesékati  -am [sǝs in ses] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti majhne, drobne dele: sesekati drva, veje / sesekati na kose 2. ekspr. poškodovati, uničiti: molji so sesekali obleko v omari ♪
  10.      sesekljáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) z ostrim predmetom, navadno nožem, narediti (zelo) majhne, drobne dele: sesekljati čebulo, česen; meso za nadev zmeljemo ali sesekljamo / sesekljati peteršilj seseklján -a -o: sesekljani listi pehtrana; sesekljana slanina; sesekljano meso ♦ gastr. sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov ♪
  11.      sèsen  -sna -o in sesèn -snà -ò in -ó in sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; ē; ẹ̑) 1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica 2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele ♪
  12.      sesésti se  -sédem se [sǝs in ses] dov., stil. sesèl se seséla se; nam. sesést se in sesèst se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže a) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel; sneg se je sesedel; testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjša b) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel // med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel; streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj: udaril ga je, da se je sesedel; kolena so se mu zašibila in sesedel se je; sesesti se na klop, za mizo; od groze, strahu se sesesti seséden -a -o: seseden grob; sesedena kri ♪
  13.      sesílen  -lna -o prid. (ȋ) zool. pritrjen, prirasel: koralnjaki in druge sesilne živali / sesilni način življenja ♪
  14.      sesíp  -a [sǝs in ses] m (ȋ) glagolnik od sesuti se ali sesipati se: sesip zemlje / po potresu so ostali sesipi in udori ♪
  15.      sesípanje  -a [sǝs in ses] s (ȋ) glagolnik od sesipati se: sesipanje kamenja, zemlje ♪
  16.      sesírek  -rka [sǝs in ses] m (ȋ) 1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku: nad gostim mlečnim sesirkom je redka sirotka 2. knjiž. (krvni) strdek: sesirek lahko zamaši žilo; sesirek krvi ♪
  17.      sesíriti se  -im se [sǝs in ses] dov. (í ȋ) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast: mleko se v vročini sesiri // postati kašast, zdrizast sploh: majoneza se sesiri, če se ji prehitro doliva olje ∙ knjiž. možgani so se mu sesirili možgani so se mu skisali 2. knjiž. strditi se: kri se sesiri sesírjen -a -o: sesirjeno mleko ♪
  18.      sesírjati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (í) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postajati kašast, zdrizast: poleti se mleko rado sesirja 2. knjiž. strjevati se: kri se sesirja ♪
  19.      seskòk  -óka in -ôka [sǝs in ses] m (ȍ ọ́, ó) šport. del skoka, ko telovadec spusti telovadno orodje in doskoči: seskok z bradlje, droga, konja / plovni seskok z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom ♪
  20.      sesljánje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesljati: otrokovo sesljanje se je nekoliko popravilo ♪
  21.      sestájanje  -a [sǝs in ses] s (ā) glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora ♪
  22.      sestájati  -am [sǝs in ses] nedov. (ā) knjiž., v zvezi z iz biti sestavljen: uniforma sestaja iz pelerine in klobuka; sestajati iz različnih prvin ♪
  23.      sestájati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ā) večkrat prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: z njim se pogosto sestaja; sestajati se na različnih krajih // imeti sestanek, sestanke: odbor se sestaja po potrebi ♪
  24.      sestánek  -nka [sǝs in ses] m (ȃ) 1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrov ♦ šol. roditeljski sestanek 2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom ♪
  25.      sestánkarstvo  -a [sǝs in ses] s (ȃ) nav. slabš. (pogosto) organiziranje, sklicevanje sestankov: kritizirati sestankarstvo / naveličala se je njegovega sestankarstva ♪

   45.064 45.089 45.114 45.139 45.164 45.189 45.214 45.239 45.264 45.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA