Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (45.164-45.188)


  1.      serióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. resnost: cenili so ga zaradi njegove serioznosti ♪
  2.      serózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. podoben krvnemu serumu: serozna tekočina ♦ anat. serozna mrena ovojnica prsnih in trebušnih organov, ki izloča krvnemu serumu podobno tekočino ♪
  3.      serpentín  -a m (ȋ) min. rudnina listasti ali vlaknati magnezijev silikat s hidroksilno skupino: nahajališče serpentina ♪
  4.      serpentínov  -a -o (ȋ) pridevnik od serpentin: serpentinov azbest ♪
  5.      sêrum  -a m (ȇ) med. tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi: serum in fibrin / krvni serum // ta tekočina s protitelesi proti določenim boleznim ali strupom: pridobiti serum; vbrizgati bolniku serum / prebolevniški serum iz krvi prebolevnika; serum proti davici, tetanusu; serum proti kačjemu piku / zdravilni serum ♪
  6.      sêrumski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija ♪
  7.      serviéta  -e ž (ẹ̑) 1. manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi; prtiček: razgrniti servieto; obrisati se v servieto / damastna, papirnata servieta 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: s servieto pobrisati posodo ♪
  8.      serviétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od servieta: zbirati papirnate servietke ♪
  9.      servílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen: servilnega človeka nihče ne ceni / servilno klanjanje servílno prisl.: bil mu je servilno vdan ♪
  10.      servílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost servilnega človeka: zaradi servilnosti pri sodelavcih ni bil priljubljen / servilnost do nadrejenih ♪
  11.      servíranje  -a s (ȋ) glagolnik od servirati: pomagati pri serviranju; pred serviranjem jed polijemo z omako; serviranje izbranih jedi / igralec je pri serviranju precej nezanesljiv ♪
  12.      servírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo ∙ ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo servíran -a -o: okusno servirana hrana ♪
  13.      servíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na serviranje: servirni krožnik, pladenj; servirni pribor; jedilna in servirna posoda / servirna mizica / servirni udarec ♪
  14.      sêrvis  -a m (ȇ) 1. podjetje, delavnica za popravljanje, vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis; odpeljati radio, pralni stroj v servis; mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev // s prilastkom podjetje, ustanova za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis 2. pregled, popravilo strojev, tehničnih naprav: servis je bil drag / narediti, opraviti servis / drugi, prvi servis avtomobila; redni servis 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre, začetni udarec: servis in podaja / zdaj ima on servis bo on serviral; menjava servisa ♪
  15.      servís  -a m (ȋ) komplet navadno šestih ali dvanajstih krožnikov, skodelic in druge namizne posode: ta krožnik ne spada k servisu / dobila je lep čajni servis; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; kavni servis ♪
  16.      sêrvisen  -sna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na sêrvis: servisni delavci; servisna dejavnost / servisna delavnica / servisna služba; servisno vzdrževanje naprav / servisna pralnica servis za pranje perila ♦ teh. servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
  17.      servít  -a m (ȋ) rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z organiziranjem misijonov ♪
  18.      servitút  -a m (ȗ) jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost: izgubiti servitut / osebni servitut; servitut poti ♪
  19.      servitúten  -tna -o prid. (ȗ) jur. služnosten: servitutni upravičenec / servitutna pot / servitutna pravica ♪
  20.      sêrvo...  prvi del zloženk (ȇ) strojn. nanašajoč se na povečanje sile z dodajanjem energije: servomehanizem, servozavora ♪
  21.      sêrvomótor  in sêrvomotór -ja m (ȇ-ọ̑; ȇ-ọ̑) strojn. del servomehanizma, ki opravlja za krmiljenje ali regulacijo potrebno delo ♪
  22.      sêrž  -a m (ȇ) tekst. gladka bombažna, volnena tkanina v keprovi vezavi ♪
  23.      sesálec  -lca [sǝs-u̯c in ses-u̯c tudi sǝs-lc in ses-lc] m (ȃ) 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev ♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah ♪
  24.      sesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko ♪
  25.      sesálski  -a -o [sǝs-ls in ses-ls in sǝs-u̯s in ses-u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesalce: sesalski možgani; sesalski predniki / sesalska favna ♪

   45.039 45.064 45.089 45.114 45.139 45.164 45.189 45.214 45.239 45.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA