Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (44.939-44.963)
- sedimentírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica ♪
- sedisvakánca -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas sedisvakance ♪
- sedíšče -a s (í) kar je namenjeno za sedenje: v rogovili si je naredil sedišče; posedli so po stopničastih sediščih; kamnito sedišče / avtobus ima petdeset sedišč sedežev ♪
- sedlánje -a s (ȃ) glagolnik od sedlati: sedlanje konj ♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago ♪
- sêdlast -a -o prid. (é) podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom ♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom ♪
- sêdlo -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice ♪
- sedmérec in sedmêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) žarg., šport. sedemmetrovka: sodnik je prisodil tri sedmerce ◊ lit. verz s sedmimi zlogi ♪
- sedmérica -e ž (ẹ̑) skupina sedmih oseb: sedmerica je posedla okoli ribnika / sedmerica kmetov ♪
- sedméro štev. neskl. (ẹ̑) skupina sedmih enot a) pri množinskih samostalnikih: moral je iti skozi sedmero vrat b) pri drugih samostalnikih: imela je sedmero otrok ♪
- sedmero... prvi del zloženk nanašajoč se na število sedem: sedmerokotnik, sedmerokrak ♪
- sedmerorámen -mna -o prid. (ȃ) ki ima sedem krakov, rogljev: sedmeroramni svečnik ♪
- sedmerozvézdje -a s (ẹ̑) knjiž. skupina sedmih zvezd: veliki voz se pesniško imenuje sedmerozvezdje ♪
- sêdmi -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedmina ∙ nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film ♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji ♪
- sedmíca -e ž (í) 1. pog. številka sedem: obkrožiti sedmico / na tej progi vozi sedmica tramvaj, avtobus številka sedem ∙ žarg., med. izpuliti sedmico predzadnji kočnik 2. igralna karta s sedmimi znaki: križeva sedmica ♪
- sedmína -e ž (í) 1. del na sedem enakih delov razdeljene celote: porabiti sedmino vsote 2. etn. pogostitev sedmi dan po pogrebu: povabiti, priti na sedmino; držali so se kot na sedmini resno, žalostno / piti sedmino piti alkoholno pijačo ob sedmini ♪
- sedmórica -e ž (ọ̑) skupina sedmih oseb: najstarejši iz sedmorice mož // knjiž. skupina sedmih enot: sedmorica držav odloča o tem; postaviti sedmorico tez ♦ jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu ♪
- sedmošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sedmošolce: popravljati sedmošolske naloge / sedmošolski učbeniki ♪
- sédum -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica ♪
- séf tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
- sefárd -a m (ȃ) Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi ♪
- ségati -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža
nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
- segmènt -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment 3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov 4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment ♪
- segmentácija -e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti ♪
- segmentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo ♪
- segmênten -tna -o prid. (ē) v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra ♪
44.814 44.839 44.864 44.889 44.914 44.939 44.964 44.989 45.014 45.039