Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (44.839-44.863)



  1.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  2.      satóvje  -a s (ọ̑) več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju ♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
  3.      satovnják  -a m (á) redko satnik: vzeti satovnjake iz panja
  4.      satráp  -a m () 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
  5.      saturírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj (zelo) polno česa, zasititi: saturirati trgovino s potrebnimi izdelki saturíran -a -o: dobro saturirano tržišče
  6.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  7.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  8.      savánski  -a -o () pridevnik od savana: savanska trava
  9.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem
  10.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  11.      sávna  -e ž () izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
  12.      sávnati se  -am se nedov. () žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal
  13.      scágati  -am dov. (á) nižje pog. obupati: zato še ni treba scagati scágan -a -o: bil je ves scagan
  14.      scálen  -lna -o prid. () zastar. sečen1: scalni mehur
  15.      scalína  -e ž (í) zastar. seč: oster duh po scalini
  16.      scálo  -a s (á) zastar. moški spolni ud: kazal je scalo
  17.      scánje  -a s (ā) glagolnik od scati: iskal je prostor za scanje / duh po scanju seču
  18.      scartáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: otroka bodo čisto scartali scartán -a -o: fant je preveč scartan
  19.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
  20.      scefráti  -ám [cef in cǝf] dov.) raztrgati na koščke, nitke: scefrati papir; obleka se je že scefrala; scefrati si rob krila / ekspr. scefral bi ga na drobne koščke, tako je jezen scefrán -a -o: scefrani rokavi; scefrana knjiga, suknja
  21.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  22.      scélen  -lna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz celega: votli in scelni stebri
  23.      scelíti  in scéliti -im, in scéliti -im tudi izcelíti in izcéliti -im, in izcéliti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: mazilo mu je scelilo rano; rana se še ni scelila
  24.      scéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. scela: obleka je ukrojena sceloma / sceloma se je obrnil k njemu
  25.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi

   44.714 44.739 44.764 44.789 44.814 44.839 44.864 44.889 44.914 44.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA