Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (43.914-43.938)


  1.      rezidírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., s prislovnim določilom imeti rezidenco, sedež: guverner je rezidiral v glavnem mestu ♪
  2.      rezijánka  -e ž (ȃ) etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega: plesati rezijanko ♪
  3.      rezílce  -a s (ȋ) manjšalnica od rezilo: žepni nož ima več rezilc; z rezilcem je zarezal v les ♪
  4.      rezílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rezanje, obdelovanje: rezilni stroj; rezilni sveder; rezilna priprava; rezilno orodje ♦ grad., strojn. fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi; teh. rezilni kot kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja; rezilna glava stružnice ♪
  5.      rezílo  -a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo 2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje ◊ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
  6.      rezime  in resumé -ja [rezimé] m (ẹ̑) knjiž. povzetek: razpravi je dodan kratek rezime; objaviti rezime predsednikovega govora; rezime v angleškem jeziku ♪
  7.      rezína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom odrezan kos, košček snovi, živila v ploščati obliki: pojedel je tri rezine slanine; debela, tanka rezina telečjega mesa / ocvrte kruhove rezine / kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme / narezati na rezine 2. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje: obarvati, pripravljati rezine 3. ed., nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: pobirati rezino / trtna rezina ♪
  8.      rezisténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence // odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence 2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim ♪
  9.      rezisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. odporen1: postati rezistenten proti infekciji / ti bacili so zelo rezistentni ♪
  10.      rézje  -a tudi rezjè -à s (ẹ̑; ȅ ȁ) nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: sušiti in sežigati rezje; butara rezja ♪
  11.      rezkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
  12.      rezkálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
  13.      rézkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev ♪
  14.      rézkar  -ja m (ẹ̑) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev ♪
  15.      rézkati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike ♪
  16.      rezljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rezljati: rezljanje okraskov / žagica za rezljanje ♪
  17.      rezljáti  -ám nedov. (á ȃ) z rezilom delati, oblikovati: rezljati različne figure, igrače; rezljati žlice; rezljal si je pipo rezlján -a -o: rezljani oltar; rezljana skrinja ♪
  18.      rezón  -a m (ọ̑) knjiž. smisel, upravičenost, razlog: to pripovedništvo je našlo svoj rezon v iskanju nove moralne podobe človeka; prim. raison d'être ♪
  19.      rezonêr  -ja m (ȇ) 1. lit. oseba, ki izraža avtorjeve poglede: glavni junak nas ne prepriča, učinkuje kot nekakšen rezoner 2. knjiž. kdor razmišlja, razglablja: bil je rezoner, poln idealov; suhoparen rezoner ♪
  20.      rezultánta  -e ž (ȃ) fiz. vektor, ki se dobi kot vsota dveh ali več vektorjev: določiti rezultanto; rezultanta hitrosti, sil; pren., knjiž. narodnost je rezultanta različnih komponent; cena je rezultanta povpraševanja in ponudbe ♪
  21.      rezultát  -a m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid // kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled rezultatov gospodarjenja, poslovanja / knjiga je rezultat večletnega dela za knjigo je bilo potrebno večletno delo; zmaga je bila rezultat skrbnih priprav zmagali so zaradi skrbnih priprav; pomembni rezultati na področju glasbe dosežki / publ.: pogovori med državnikoma so dali dobre rezultate so bili uspešni; njihova prizadevanja so ostala brez rezultata so bila neuspešna // kar nastane pri kakem dogajanju: ta snov je rezultat kemičnega procesa / pregledati rezultate družbenega razvoja 2. kar se dobi z računsko operacijo, računskimi operacijami: rezultat ni pravilen; preveriti rezultat; rezultat množenja, seštevanja 3. s številom izražen športni dosežek: razglasiti rezultate teka na sto metrov; tekmovalec je dosegel najboljši, rekordni rezultat; rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva / rezultat je dva proti nič za domače moštvo domače moštvo je doseglo dve točki ● publ. njegov uspeh je bil rezultat naključja je bil naključen; publ. delavci naj odločajo o rezultatih dela o ustvarjenem dohodku ◊ šport. neodločeni rezultat pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas; uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba ♪
  22.      rezultírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. izvirati, izhajati: bolnikove duševne težave rezultirajo iz vojnih doživetij / sodba o umetniški vrednosti dela rezultira iz natančne analize je nastala na podlagi natančne analize 2. kazati, izražati: podatki ne rezultirajo dejanskega stanja ♪
  23.      réža  -e ž (ẹ́) ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati // ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / redko skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo ◊ alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge ♪
  24.      režáj  -a m (ȃ) ekspr. izraz obraza, navadno močno raztegnjene ustnice, ki kaže a) veselje, radost: njegov režaj bi vsakogar spravil v dobro voljo / ustnice so se mu razširile v vesel režaj b) negativen, odklonilen odnos: nesramen, porogljiv režaj / brezzoba usta so se raztegnila v hudoben režaj ♪
  25.      režánec  -nca m (á) nar. zahodno podboj: kamnit režanec / nasloniti se na režanec ♪

   43.789 43.814 43.839 43.864 43.889 43.914 43.939 43.964 43.989 44.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA