Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (43.189-43.213)


  1.      razvejênost  in razvéjenost -i ž (é; ẹ̑) lastnost, značilnost razvejenega: razvejenost debla / razvejenost žil / organizacijska razvejenost; razvejenost znanstvenih panog ♪
  2.      razvejíčiti  -im dov. (í ȋ) redko razvejiti: drevo je zelo razvejičilo korenine / deblo se razvejiči / žila, živec se razvejiči ♪
  3.      razvejítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razvejiti: razvejitev stebla / razvejitev žile, živca / razvejitev študija ♪
  4.      razvejíti  -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil (ȋ í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost razvejíti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom ♦ geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko ♪
  5.      razveljavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razveljaviti: razveljavitev določil, zakona / razveljavitev dogovora, odločbe / razveljavitev gola zaradi napake igralca ♪
  6.      razveljáviti  -im dov. (á ȃ) odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom: razveljaviti prejšnja določila; te predpise so pozneje razveljavili; delno, popolnoma razveljaviti // razglasiti za neveljavno: razveljaviti ček; razveljaviti odločbo, pogodbo; predsednik republike je razveljavil smrtno obsodbo; razveljaviti ljudsko štetje, volitve ♦ šport. sodnik je gol razveljavil razveljávljen -a -o: razveljavljeni predpisi; razveljavljene volitve ♪
  7.      razveljávljanje  -a s (á) glagolnik od razveljavljati: razveljavljanje zakonov / razveljavljanje pogodb ♪
  8.      razveljávljati  -am nedov. (á) odvzemati veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom: razveljavljati predpise, zakone // razglašati za neveljavno: razveljavljati pogodbe; razveljavljati volitve; pren. življenje razveljavlja stare navade ♪
  9.      razveljávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od razveljaviti: razveljavljenje predpisov / razveljavljenje sklepov ♪
  10.      razveselíti  -ím dov., razvesélil (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo vesel: skušal jo je razveseliti; tvoje pismo me je razveselilo; z darilom ga je zelo razveselil / ekspr. pesem mu je razveselila srce razveselíti se postati vesel: novice se ni razveselil; prijatelja se je od srca razveselil / ekspr. ob teh besedah se mu je obraz razveselil razveseljèn -êna -o: razveseljeni prijatelji; bila je videti zelo razveseljena ♪
  11.      razveseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razveseljevati: razveseljevanje otrok z igračami in knjigami / razveseljevanja je iskal v pijači ♪
  12.      razvésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko razobesiti, obesiti: razvesiti obleke, da se ne zmečkajo razvésiti se ekspr. razrasti se, razširiti se: slak in srobot sta se razvesila po krivenčastih deblih ● ekspr. po vrhovih so se razvesile megle so legle; ekspr. usta so se mu ob tem razvesila razpotegnila razvéšen -a -o: svilene rute so razvešene pred trgovino ♪
  13.      razvéšati  -am nedov. (ẹ́) redko razobešati, obešati: razvešati zastave razvéšati se ekspr. razraščati se, širiti se: čez ograjo se razveša španski bezeg / vrtnice so se razvešale v obok so rastle v obliki oboka ♪
  14.      razvéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvel listje, pepel; pren. usoda jih je razvela na vse strani ♪
  15.      razvezáj  -a m (ȃ) muz. znak za razveljavljenje višaja ali nižaja: napisati razvezaj ♪
  16.      razvézati  in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti ● redko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen ◊ lingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja ♪
  17.      razvezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo ♪
  18.      razvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda ♪
  19.      razvezoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪
  20.      razvezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razvezovati: razvezovanje in zavezovanje kravate / razvezovanje zakonskih zvez ♪
  21.      razvezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezovati nahrbtnik; čevelj se mu je kar naprej razvezoval / razvezovati trakove, vezalke / razvezovati kravato / razvezovati vozel b) povezano, zvezano: razvezovati pakete 2. jur. delati, da preneha pravno razmerje: sklepati in razvezovati delovna razmerja / razvezovati zakonske zveze 3. knjiž. dajati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik v zadnji zbirki razvezuje sonete 4. ekspr. povzročati, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: branje takih knjig razvezuje domišljijo / ljubezen mu razvezuje ustvarjalne moči / jezik se mu je le počasi razvezoval počasi je začenjal (sproščeno) govoriti ◊ lingv. razvezovati polstavke v odvisnike ♪
  22.      razvíd  -a m (ȋ) 1. namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem: voditi razvid knjig v knjižnicah; razvid oseb, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo / statistični, vojaški razvid ♦ jur. kazenski razvid // zbirka takih podatkov: spraviti akte v razvid; imeti v razvidu umetniška dela; razvid v tabelah 2. knjiž. pregled: razvid celote ♪
  23.      razvíden  -dna -o prid. (í ȋ) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je razviden dokaz za našo trditev; razviden in prepričljiv odgovor; vse je preprosto in razvidno // lahko ugotovljiv, zaznaven: razvidna napaka; podobnost med njima je razvidna; to je razvidno iz razprave, tabele ● knjiž. razviden načrt pregleden; knjiž. dobro razvidni znaki vidni, jasni razvídno prisl.: njegova dela to razvidno dokazujejo ♪
  24.      razvídeti  -im dov. (í ȋ) knjiž. ugotoviti, spoznati: razvideti simbolični pomen slik / po izvesku je razvidel, da je pred gostilno; to se razvidi iz poročila / razvidela sta, da je vsaka beseda zaman spoznala, dojela ♪
  25.      razviháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. narediti zelo razgibano, valovito: burja je tako razviharila vodo, da ni bilo mogoče veslati / razvihariti valove // zelo razvneti, vznemiriti: s svojim nastopom je razviharil vse mesto / razvihariti dušo, srce / razvihariti strasti razviháriti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom se je razviharilo neurje; čas se je razviharil kakor nevihta razvihárjen -a -o: domov je prišel ves razviharjen; razviharjeno morje ♪

   43.064 43.089 43.114 43.139 43.164 43.189 43.214 43.239 43.264 43.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA