Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (43.114-43.138)


  1.      raztékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati na večjo površino: mleko se je raztekalo po tleh; voda se je začela raztekati po dolini // tekoč prihajati kam sploh: vodna žila se razteka v več cevi 2. knjiž. ločevati se, cepiti se: tu se poti raztekajo; rokavi reke se raztekajo in spet stekajo ♪
  2.      razteléšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od raztelesiti: raztelešenje trupel ♪
  3.      razteleševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razteleševanje: razteleševalni nož / razteleševalni prostori ♪
  4.      razteleševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razteleševati: razteleševanje trupel ♪
  5.      raztépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami 2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi; raztepati okrog sebe ♪
  6.      raztêpsti  -têpem dov., raztépel raztêpla (é) 1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo 2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple raztêpsti se ekspr. raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah raztepèn -êna -o: po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce ∙ star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen ♪
  7.      razteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive razteptán -a -o: razteptan sneg; razteptana tla ♪
  8.      raztezálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raztezanje: raztezalni postopek / raztezalna lestev raztegljiva lestev ♦ tekst. raztezalni stroj; raztezalni valjčki ♪
  9.      raztezálka  -e [lk in u̯k] ž (ȃ) tekst. raztezalnik: predilnica ima novo raztezalko ♪
  10.      raztézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od raztezati: krčenje in raztezanje kovin / raztezanje pare, plina / raztezanje elastike / stroj za raztezanje usnja / dolžinsko raztezanje po dolžini; prečno, prostorninsko raztezanje ♪
  11.      raztézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa // z vlečenjem povzročati, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta ♦ tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati b) večjo, največjo površino: raztezati kože 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo 3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje ● ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se raztézati se 1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza // nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko področje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so raztezajóč -a -e: ob vznožju hriba raztezajoči se gozd ♪
  12.      raztézek  -zka m (ẹ̑) fiz. povečanje dolžine ali prostornine telesa zaradi zunanjih vplivov: izračunati, ugotoviti raztezek; to steklo ima majhen raztezek / linearni raztezek v določeni smeri; prostorninski raztezek povečanje prostornine; temperaturni raztezek zaradi spremembe temperature ♪
  13.      raztéznost  -i ž (ẹ́) lastnost snovi, da zaradi zunanje sile spremeni dolžino, obseg: razteznost in odpornost papirja // lastnost telesa, da pri segrevanju spremeni dolžino ali prostornino: razteznosti kovin so različne ♦ fiz. temperaturna razteznost telesa ♪
  14.      raztéznosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na razteznost: razteznostne lastnosti kovin ♦ fiz. razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa ♪
  15.      raztežáj  -a m (ȃ) alp. dolžina vrvi med dvema plezalcema, ki sta navezana: pet raztežajev tridesetmetrske vrvi / za dober raztežaj vrvi // razdalja, ki ustreza taki dolžini: preplezati tri raztežaje / zadnji raztežaj je bil zelo težek ♪
  16.      raztežíti  -ím dov., tudi raztéži; raztéžil (ȋ í) redko razbremeniti: raztežiti vozilo ♪
  17.      raztkáti  -tkèm dov. (á ȅ) knjiž. razparati, razstaviti: zaradi napake v vzorcu je morala raztkati pol metra blaga / raztkati v niti ● knjiž. pisatelj je v povesti raztkal dva motiva uporabil ♪
  18.      raztólči  -tólčem [ou̯] dov., raztólci raztólcite in raztolcíte; raztólkel raztólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem narediti iz česa majhne, drobne dele: raztolči kamenje / raztolči vrata razbiti 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da je kaj bolj mehko: raztolči usnje z lesenim kladivom raztólčen -a -o: raztolčeno kamenje ♪
  19.      raztolmáčiti  -im dov. (á ȃ) star. razložiti, pojasniti: raztolmačiti učencem težko snov; njegove besede si je raztolmačil po svoje / raztolmačiti predpis ♪
  20.      raztôpen  in raztópen -pna -o prid. (ó; ọ̄) topen: raztopne rudnine, snovi; raztopen v alkoholu, vodi ♪
  21.      raztopína  -e ž (í) tekočina, v kateri je raztopljena kaka snov: pripraviti, razredčiti raztopino; raztopina mila, soli v vodi / alkoholna, vodna raztopina; barvilna, hranilna, zdravilna raztopina; kemična raztopina; kuhati sadje v sladkorni raztopini ♦ biol. hipertonična raztopina; farm. raztopina novokaina; kem. nasičena raztopina v kateri se določena snov ne more več raztapljati; kem., min. koloidna raztopina; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine ♪
  22.      raztopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od raztopiti: raztopitev soli v vodi ♪
  23.      raztopíti  -ím dov., raztópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztopiti sladkor, sol v vodi / bencin je raztopil barvo; voda raztopi različne soli 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztopiti mast, vosek; smola se na vročini raztopi / snežinke so se sproti raztopile raztajale 3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je raztopilo meglo; tema je raztopila podobe predmetov; sence so se raztopile v mraku / materina bližina je otroku raztopila strah ● ekspr. to meso se vam bo kar raztopilo v ustih je zelo mehko in okusno raztopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: skoraj raztopil se je od veselja / raztopiti se v solzah zelo jokati raztopljèn -êna -o: raztopljena mast; v vodi raztopljene snovi; od ganjenosti je bila vsa raztopljena ♪
  24.      raztovárjanje  -a s (á) glagolnik od raztovarjati: pomagati pri raztovarjanju; raztovarjanje blaga / raztovarjanje ladje ♪
  25.      raztôvor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) glagolnik od raztovoriti: raztovor blaga / publ. ladje čakajo na raztovor na raztovarjanje ♪

   42.989 43.014 43.039 43.064 43.089 43.114 43.139 43.164 43.189 43.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA