Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (42.389-42.413)


  1.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  2.      razdedíčiti  -im in razdédičiti -im dov. (í ȋ; ẹ̑) zastar. razdediniti: razdedičiti hčer ♪
  3.      razdedínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje ♪
  4.      razdehtéti se  -ím se [dǝh tudi deh] dov., razdehtì se tudi razdêhti se (ẹ́ í) knjiž. razdišati se: po vsej hiši se je razdehtel vonj cvetoče lipe / utrgani cvet se kmalu razdehti ♪
  5.      razdejálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razdiralen, uničevalen: razdejalna moč vetra / razdejalni bes ♪
  6.      razdejánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered ♪
  7.      razdejáti  -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪
  8.      razdél  -a m (ẹ̑) knjiž. prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: v posebnem razdelu denarnice hrani račune / redko zapisati podatek v določen razdel rubriko ● zastar. njegovo premoženje bo šlo na razdel se bo razdelilo ♪
  9.      razdélek  -lka m (ẹ̑) 1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje 2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek // knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka 3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni ● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij ◊ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev ♪
  10.      razdelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin ◊ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem ♪
  11.      razdelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta ♪
  12.      razdelíti  -ím dov., razdélil (ȋ í) 1. iz celote narediti dele a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti // narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati ● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče ♦ bot. dlanasto razdeljeni list ♪
  13.      razdelítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdelitev: razdelitveni ključ, načrt / razdelitvena komisija ♪
  14.      razdelívec  -vca m (ȋ) 1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina 2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec 3. nestrok. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, strok. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec ♪
  15.      razdeljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razdeljenega: razdeljenost zemljišča / boriti se proti blokovski razdeljenosti sveta / neenakomerna razdeljenost naravnih bogastev ♪
  16.      razdeljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdeljevanje: dobro organizirati razdeljevalno mrežo / razdeljevalne naprave ♪
  17.      razdeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razdeljevati: razdeljevanje prostora z vmesnimi stenami; razdeljevanje na dele, v skupine / razdeljevanje knjig učencem; organizirano razdeljevanje surovin ♪
  18.      razdeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. iz celote delati dele a) glede na prostor, površino: pregrada razdeljuje prostor na dva dela; z rezanjem razdeljevati b) glede na enoto, skupino: razdeljevati učence v oddelke; razdeljevati po starosti / razdeljevati blago po kakovosti 2. delati, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: razdeljevati namaz po testu; enakomerno razdeljevati sadike 3. od večje količine dajati po delih: ljudem, ki jih je prizadel potres, so razdeljevali hrano in obleko; organizirano razdeljevati / razdeljevati miloščino / podjetje kupuje in razdeljuje filme ♪
  19.      razdeljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme razdeliti: to posestvo ni razdeljivo ♪
  20.      razdélnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. razdeljivost: razdelnost zemljišča ♦ min. značilnost rudnine, da njen kristal pod pritiskom razpade v dele po določenih ploskvah ♪
  21.      razdéti  -dénem dov., razdêni razdeníte (ẹ́) 1. redko razložiti: razdela je kupljeno blago po mizi 2. star. razdejati, porušiti: sovražnik je razdel mesto ● nar. otrok je razdel uro razstavil, razdrl; star. neurejeno življenje razdene živce uniči razdét -a -o: razdet stroj ♪
  22.      razdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razdevati: razdevanje nakupljenega po mizi / razdevanje prašiča ♪
  23.      razdévati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) 1. redko razlagati: takoj je začela razdevati stvari po mizi 2. star. rušiti: uporniki so razdevali gradove in mesta ● star. bolezen mu razdeva telo uničuje; nar. mesar razdeva zaklanega prašiča razkosava; nar. razdevati stroj razstavljati, razdirati ♪
  24.      razdevíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od razdevičiti ♪
  25.      razdirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razdira: razdiralec starih motornih vozil / ekspr. boriti se proti razdiralcem enotnosti ♪

   42.264 42.289 42.314 42.339 42.364 42.389 42.414 42.439 42.464 42.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA